Svetovni dan kolesarstva praznujemo vsako leto 3. junija. Njegov namen je osveščanje o pomembnosti uporabe koles za prevoz, rekreacijo in ohranjanje našega okolja ter zdravja. Ob tej priložnosti in zaključku preventivne akcije Varno s kolesom sta Agencija za varnost prometa in Policija pripravila dogodek za ozaveščanje vseh udeležncev v prometu o varnosti kolesarjev.
Svetovni dan kolesarstva
Svetovni dan kolesarstva praznujemo že od leta 1988, ko je Mednarodna liga konzervatorskih fotografov (ILCP) začela z ozaveščanjem o pomenu koles in potrebi po boljši kolesarski infrastrukturi po vsem svetu. Danes ta poseben dan obeležujejo po več kot 80 državah po vsem svetu s številnimi preventivnimi akcijami in izobraževalnimi dogodki. Kolesarjenje prinaša za naše zdravje tako fizične kot fizične pozitivne lastnosti. S to dejavnostjo krepimo srce, ožilje in mišice, izboljšamo ravnotežje, zmanjšujemo stopnjo stresa, krepimo obrambni sistem, pripomoremo k boljši koncentraciji, ustvarjalnosti, delovnosti in boljšemu počutju.
Varno s kolesom
Agencija za varnost prometa poudarja, da je treba pri kolesarjenju upoštevati prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje. Vedno kolesarimo po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča. Ni dovoljeno kolesariti v nasprotni smeri, saj tako lahko ogrožamo sebe in druge, vozniki nas tako ne pričakujejo. Velja pravilo, da vedno kolesarimo ob desnem robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje ali oviro prehitevamo po levi. Poskrbeti moramo za vidljivost, in sicer s sprednjo belo lučjo in zadnj rdečo lučjo. Med kolesarjenjem moramo nisti svetla oblačila in odsevnike, da nas vozniki lažje opazijo. Vedno uporabljajmo kolesarsko čelado. Hitrost vožnje moramo prilagoditi, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (vožnja navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini). Ne kolesarimo vzporedno, saj tako ovirate druge voznike, ki vas ne pričakujejo. Smer vožnje pri zavijanju nakažemo z roko in vzpostavimo očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu. Vozimo tehnično brezhibno kolo (ustrezne velikosti, zavore in luči morajo brezhibno delovati, pnevmatike morajo biti ustrezno napihnjene). Nikoli ne kolesarimo pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi. Ne uporabljamo mobilnih telefonov ali drugih naprav med vožnjo kolesa, ker vemo, da motijo našo pozornost. Prtljago namestimo na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo. Ob dežju uporabljamo kolesarsko pelerino in nikdar ne kolesarimo z dežnikom v roki. Če vozimo otroka na kolesu, psokrbimo za njegovo varnost. Nositi mora čelado in biti namšečen v posebnem sedežu ali prikolici. Biti moramo pozorni na pešce in prilagoditi svoje ravnanje, saj so oni še bolj ranljivi kot kolesarji.
Vzroki za prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji
Policija in Agencija za varnost prometa sta izpostavili, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. Zato je ključno, da upoštevamo zgoraj navedena pravila. Imeti moramo v mislih, da so na kolesarskih stezah ali poteh po novem tudi vozniki e-skirojev, ki so zelo hitri, zato moramo biti na njih še posebej pozorni.
Priporočljivo je, da si preberemo preventivno gradivo Agencije za varnost prometa, ki nam poda ključne informacije o usreznem kolesu in opremi. Dobimo vpogled, kaj pomeni varno kolesariti, izvemo, zakaj je tako pomembno nositi čelado. Poudarili so osnovna pravila, ki se jih moramo kolesarji držati. Gradivo je dostopno na POVEZAVI.
Kolesarjenje je v Sloveniji v razcvetu
Na dogodku je Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., direktor Agencije za varnost prometa, dejal: ''Kolesarjenje je v Sloveniji v razcvetu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Vsaj štirikrat tedensko kolesari več kot 13 % ljudi. Lani je bilo po ocenah prodanih že več kot 100.000 koles. Vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade. V spomladanski preventivni akciji za večjo varnost kolesarjev, ki je trajala kar tri tedne, je Agencija za varnost prometa izvedla več dogodkov za promocijo varnega kolesarjenja. Akcijo simbolno končujemo jutri, na svetovni dan kolesarjenja, ki ga letos obeležujemo že petič. Konec naše akcije nikakor ne pomeni konec naših aktivnosti, saj bomo že čez 14 dni navzoči na Svetovnem kolesarskem kongresu, ki ga Ljubljana gosti prvič. Akcijo za večjo varnost kolesarjev letos izvajamo še julija in avgusta.''
Robert Vehovec, višji policijski inšpektor z Generalne policijske uprave, je izpostavil: ''Policija v zadnjih letih ugotavlja, da se popularnost kolesarjenja povečuje, posledično je na cestah več kolesarjev – od tistih, ki kolesa uporabljajo za dnevne opravke, do rekreativnih kolesarjev, v cestnem prometu je tudi vedno več starejših kolesarjev, ki uporabljajo električna kolesa. Večja prisotnost kolesarjev na cesti ima žal za posledico, da je več kolesarjev udeleženih tudi v prometnih nesrečah. Policija podpira vse oblike trajnostne mobilnosti, kar vožnja s kolesom zagotovo je, podpiramo tudi kolesarstvo kot obliko rekreacije, seveda pa si želimo, da bi bilo kolesarjenje varno.
Varna udeležba kolesarjev v prometu je seveda povezana tudi z varno vožnjo in strpnostjo ostalih udeležencev v promet ter zavedanjem, da kolesarji spadajo med šibkejše udeležence v prometu. Novo prometno pravilo predpisuje minimalno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev, ki znaša 1,5 metra, zato voznike Policija in Agencija pozivata, da to dosledno upoštevajo. V tem določilu gre za namen, da vozniki motornih vozil posebno pozornost namenjajo varnosti kolesarjev, saj le na ta način lahko zagotavljamo večjo varnost kolesarjev.''
V Bruslju so v prvem letu pandemije zabeležili 64-odstotno povečanje kolesarjenja, v Ljubljani so na štirih stacionarnih števcih od leta 2007 do leta 2019 zaznali kar 45 % rast kolesarjev. ''Pozitiven trend dokazuje tudi število uporabnikov javnega sistema za izposojo koles BicikeLJ, število aktivnih uporabnikov je leta 2016 znašalo 30.735, leta 2019 pa kar 40.088. Številke so v času po epidemiji še višje, o čemer priča tudi povečanje prodaje koles med 30 in 40 odstotki letno,'' so predstavili in dodali, da je lani bilo po ocenah prodanih več kot 100.000 koles, pri tem pa vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Opozarjajo, da je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade.
V Sloveniji trend zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji
Na dogodku so predstavili tudi statistične podatke. Kolesarji so po podatkih Evropske komisije na ravni celotne Evropske unije med vsemi vrstami udeležencev v prometu edini, kjer upada smrtnih žrtev niso zabeležili že od leta 2010. Čeprav številke na ravni celotne EU niso vzpodbudne, pa se Slovenija uvršča med države z negativnim trendom smrtnih žrtev med kolesarji. Primerjava Evropske komisije med obdobjema 2010-2012 in 2017-2019 kaže trend zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji v Sloveniji za 38 %, največ med vsemi državami članicami. Evropska komisija kot enega izmed razlogov za porast števila smrtnih žrtev med kolesarji navaja velik porast obsega kolesarjev predvsem kot odgovor na pandemijo.
Podatki Evropske komisije kažejo, da je kar 83 % smrtnih žrtev med kolesarji posledica prometnih nesreč z udeležbo motornega vozila, v Sloveniji znaša ta delež 69 %. ''Leta 2019 je po vsej EU zaradi avtomobilov umrlo več kot 1.000 kolesarjev, zaradi tovornih vozil in avtobusov pa 410 kolesarjev. Skoraj enako število kolesarjev (417) je umrlo v prometni nesreči, kjer so bili edini udeleženec. V Sloveniji je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja v zadnjem 5-letnem obdobju (2017-2021) najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to v 43 % oz. v 20 prometnih nesrečah s smrtjo kolesarja. 22 % oz. 10 smrtnih prometnih nesreč je bilo takšnih, v katerih je bil udeležen kolesar sam ter 21 % smrtnih prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik tovornega vozila ali avtobusa,'' so predočili podatke in dodali, da se Slovenija na podlagi podatkov Evropske komisije uvršča v povprečje EU, saj je v obdobju 2017 – 2019 povprečno na milijon prebivalcev umrlo statistično 4,5 kolesarja. Pripomnili so, da je treba upoštevati, tudi dejstvo, da v določenih državah bolj uporabljajo kolo kot v drugih (na Nizozemskem polovica prebivalcev kolesari enkrat tedensko, v Sloveniji več kot 13 % vsaj štirikrat tedensko, v Španiji in Grčiji pa manj kot 9 %).
Navedli so dejstvo, da je med smrtnimi žrtvami bila na ravni EU skoraj polovica (47 %) smrtnih žrtev starih 65 let ali več, 82 % smrtnih žrtev je bilo moških. ''Tudi v Sloveniji je trend podoben, saj je v obdobju 2017-2021 največ kolesarjev umrlo v starostni skupini nad 65 let (15 umrlih) ter v starostni skupini med 55. in 64. letom starosti (13 umrlih).''
Pripomnili so, da dve tretjini (68 %) vseh smrtnih prometnih nesreč med kolesarji na ravni EU beležijo podnevi, v času delovnika. Največ nesreč se zgodi na urbanih področjih, najbolj kritična so križišča. ''Tudi v Sloveniji se 86 % prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev pripeti na cestah v naselju, največ med junijem in septembrom, najmanj pa med decembrom in februarjem. V osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški regiji je zabeleženih največ prometnih nesreč s kolesarji. To so tudi regije z večjim številom urbanih naselij in razvejano mrežo turizma.''
Večja varnost kolesarjev
Predstavili so, da prakse Evropske unije kažejo, da so nižanje omejitev hitrosti, zmanjševanje uporabe motornih vozil in izboljševanje pogojev za kolesarjenje učinkovite rešitve za večjo prometno varnost. ''Prometne nesreče in njihove najtežje posledice so se zmanjšale v mestih, ki so omejitve hitrosti na cestah v naseljih z uličnim sistemom omejile na 30 km/h. Bruselj je med letoma 2016 in 2020 zabeležil 20-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč in 50-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev, Helsinki niso zabeležili smrti pešcev ali kolesarjev, odkar so hitrost v večini naselij z uličnim sistemom omejili na 30 km/h. Tudi v Oslu so število smrtnih žrtev s temi ukrepi bistveno zmanjšali. Ob dejstvu, da je v Sloveniji v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, največ nesreč pa se zgodi v naseljih, so tuje prakse dobro izhodišče tudi za Slovenijo.''
O varnosti v prometu tudi v Minicityju
V kreativnem otroškem mestu Minicity je postavljeno interaktivno motorično-didaktično igralo. Na njem se otroci, stari od dve do 14 let, učijo o varnosti v prometu. Skozi različne aktivnosti, izzive in naloge se pod vodstvom izobraženega animatorja seznanijo o prometnih znakih, odsevnih telesih, zakaj je pomembno nositi čelado med kolesarjenjem, zakaj morajo med vožnjo biti pripeti z varnostnim pasom, da so v prometu udeleženci prav vsi (pešci, otrok v vozičku, vozniki skiroja, e-skiroja, rolke, rolerjev, kolesarji, motoristi, vozniki in sopotniki v avtomobilu, avtobusu, kombiju, vlaku ...) in o še mnogo drugih poučnih informacijah. Postavljeni so v različne situacije v prometu, v katerih osvajajo cestnoprometne predpise, prometne znake, delovanje in pomen semaforja. Osvajajo bonton in pravila, da postanejo zavedni udeleženci v prometu, katerim je mar zase in ostale soudeležence.
Vir: Agencija za varnost prometa
