Juhej, kmalu bodo naše domove, vrtce, šole, ulice ... zavzele male in velike maškare. Pustne šeme prinašajo dobro voljo in prav je, da jih pogostimo, tako kot se spodobi. S slavnimi krofi! Postrezite jim najslastnejše krofe v zdravi različici, pripravljene iz kakovostnih ekoloških sestavin, po odličnem receptu, ki ga z vami deli Mlekarna Krepko.
Zanimivosti o krofih
Pustni krofi naj bi izvirali iz starodavnih časov. Grki so boginji Ceres darovali sladke, pečene krofe, Rimljani pa so jih postregli na festivalih in zabavah. ''Krapfen'' je bil verjetno prvi krof v evropskem slogu, ki se je pojavil, sledile so mu podobne različice v drugih državah. To pecivo se tradicionalno pripravlja iz kvašenega testa, ki ga ocvremo do zlate barve in hrustljavosti na zunanji strani, znotraj pa ostane mehko in rahlo. Izvor besede ''Krapfen'' sega v 9. stoletje, recepte, napisane v nemščini, pa najdemo že v 14. stoletju. Toda pravi ''Krapfen'' se je prvič pojavil na Dunaju v 19. stoletju, ko je znana kuharica Cäcilie Krapf ustvarila ''Cilly Balls'', krofe z marelično marmelado, ki so jih takoj začeli streči na pustnih plesih in balih na Dunaju.
Čeprav so uveljavljeni navadni krofi, jih najpogosteje napolnimo ali prelijemo z marmelado ter vanilijevimi ali čokoladnimi kremami, povrh pa jih običajno potresemo s sladkorjem v prahu ali pokapljamo s čokolado. Sladke različice peciva so postale prevladujoče in so ostale tesno povezane s karnevalom, prazničnim obdobjem pred krščanskim postom. Berlinčani tradicionalno jedo krofe na silvestrovo in seveda za pusta. Zelo priljubljena pri njih je potegavščina, da na skrivaj nekatere krofe napolnijo z gorčico in jih postrežejo zraven navadnih krofov, ne da bi komu povedali.
Domneva se, da so se krofi razširili po številnih srednjeevropskih državah, ki so prevzele tehniko priprave, vendar so uporabljale različna regionalna imena. ''Krapfen'' v Nemčiji imenujejo tudi ''Berliner'', ''pfannkuchen'', ''faschingskrapfen'', ''krebbel'' ali ''kreppel''. Na Poljskem so krofi znani kot ''pączki'' ali ''krepel'', Madžari jih imenujejo ''fánk'', Slovaki ''šišky'', medtem ko Čehi uporabljajo izraz ''koblihy''. V Sloveniji so znani kot krofi, na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji pa poznajo poimenovanje ''krofne'' ali ''krafne''. V angleško govorečih državah so ''Berliner'' polnjeni z marmelado, kremo ali stepeno smetano. V Severni Ameriki boste slišali izraz ''jelly doughnut''. V St. Petersburgu, v Rusiji, so krofi znani kot ''pyshki'' (v obliki obroča ali brez luknje), v lokalni kavarni pa strežejo ''pyshki'', pripravljene po originalnem receptu, že od leta 1960. Na Portugalskem so ''Berliner'' nekoliko večji od nemških, poznajo jih kot ''bolas de Berlim'', nadev pa je vedno rumena krema, pripravljena iz rumenjaka. Polnilo vedno vstavijo tako, da prerežejo krof in je krema vidna. Za posip pa uporabijo navaden sladkor. Takšne različice najdemo tudi v Latinski Ameriki, v Čilu, Urugvaju in Argentini, večinoma pa so namesto s kremo polnjeni z rdečo marmelado. V Brazilji imenujejo krofe ''sonhos'' (v prevodu sanje), tradicionlano pa so polnjeni z rumeno smetano. V Riu de Janeiru najdemo sodobne različice, polnjene z mlečno marmelado ali mešanico čokolade in mlečne marmelade. V Izraelu med praznikom hanuke tradicionalno jedo različico tega peciva, imenovano ''sfganiyah''. Običajno so polnjeni z marmelado, vendar v ospredje prihajajo tudi sodobne različice.
Recept za najslastnejše krofe v zdravi različici
Krofi so po tradicionalnem postopku ocvrti v olju ali masti, če pa želite bolj zdravo različico, jih lahko spečete v pečici, pripravljene iz kakovostnih ekoloških sestavin.
Mlekarna Krepko z vami deli recept za najslastnejše krofe.
Sestavine za 10 do 12 kosov
Za krofe
600 g gladke pšenične moke (lahko mešanica ½ pirine bele in ½ pšenične moke)
150 g rjavega trsnega sladkorja
4 jajčni rumenjaki
3 dl BIO mleka Krepko
1 dl stopljenega BIO masla Krepko (oz. 60 g)
2-3 jž ruma
limonina lupinica 1 limone
1 zavitek vanilijevega sladkorja z burbonsko vanilijo
1 zavitek suhega kvasa (oz. 7 g)
½ čž soli
Sestavine za nadev in okrasitev
Za nadev
domača marmelada po izboru (marelična, slivova ali brusnična)
Za okrasitev
sladkor v prahu
Priprava
Kot pri vsakem boljšem kvašenem testu je tudi pri tem za krofe pravilo: vse sestavine se vmešajo tople ali mlačne. V manjši kozici na šibkem ognju stopite maslo, dodate mleko, mešanico pustite, da se nekoliko pohladi, a je še topla. Limono dobro operete, lupino nastrgate. Rumenjake razžvrkljate. Moko presejete in postavite na toplo. Moki dodate sladkor, vanilijev sladkor in sol. Prilijete mešanico masla in mleka. Dodate rum, razžvrkljane rumenjake in limonino lupinico. Na koncu dodate še suhi kvas. Vse sestavine dobro pregnetete. Posodo pokrijete in pustite vzhajati eno uro, dokler testo ne naraste na dvojen volumen.
Testo stresete na pomokano delovno površino. Na hitro ga pregnetete; če se lepi na roke, dodate malo moke, le toliko, da ni več lepljivo. Razvaljate ga za prst debelo. Z obodom za krofe ali kozarcem z ostrim robom izrežete kroge, premera 8 cm. Spodnji del krofa na robu premažete z vodo, na sredino položite žličko marmelade po izbiri (marelično, slivovo ali brusnično) in ga prekrijete z vrhnjim delom. Vrhnji del ob robu dobro pritisnete ob spodnji del. To delate, dokler testo ne poide. Iz navedene količine dobite od 10 do 12 krofov. Zložite jih na pekač, obložen s papirjem za peko.
Pečico vključite na 50 stopinj Celzija. Pekač s krofi pustite v pečici vzhajati 30 minut pri 50 stopinj Celzija, nato pa jih 15 minut pečete pri temperaturi 180 stopinj Celzija, da se zlatorumeno zapečejo. Z zobotrebcem preverite, če so krofi pečeni. Še vroče potresete s sladkorjem v prahu.
Navdih za pripravo okusnih dobrot poiščite na spletni strani Mlekarne Krepko.
Vir: Tasteatlas, The Local, Kidzsearch, Mlekarna Krepko
Avtor: N. K., Nina Glažar
Fotografija: Mlekarna Krepko
