Približuje se prav poseben dan. V petek, 20. maja, namreč obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila 20. decembra 2017 z namenom ozaveščanja svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato letos nagovarjajo še posebej mlade, čebelam pa lahko pomagamo prav vsi na različne načine ter tako pripomoremo k ohranitvi avtohtonega rastlinja in biotske raznovrstnosti.

 

Mladi in čebelarstvo

 

Letošnja tema svetovnega dneva čebel so mladi in čebelarstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjuje, da z njegovo obeležitvijo želijo nagovoriti mlade, in sicer o pomembnosti opraševalcev, njihove zaščite in učenja veščin čebelarjenja, katere se prenašajo iz roda v rod. ''Za prihodnost čebelarstva sta izjemno pomembna prenos znanja in ozaveščanje o pomenu čebel, predvsem v zvezi z mladimi, ki so naša prihodnost. Čebelarstvo omogoča tudi nova, t. i. zelena delovna mesta, nove priložnosti čebelarskim družinam in kmetijam za razvoj čebelarskega turizma, izdelkov z dodano vrednostjo itd.''

 

Vendar ne samo na ta dan, Slovenci se trudimo mlade ozaveščati o pomenu čebel in čebelarstva že mnogo let. Vrtčevski in šoloobvezni otroci dobro poznajo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ozavešča o simbolnem pomenu zajtrka in smislu ter prednostih lokalno pridelanih živil. Takrat prav vsi zajtrkujejo mleko, maslo, med, kruh in jabolko ali drugo sveže oz. suho sadje brez dodanega sladkorja.

 

Hkrati se mladi že vrsto let tradicionalno udeležujejo čebelarskih krožkov - leta 2021 jih je bilo 119, v njih pa je bilo vključenih 1491 mladih. Z njimi želijo otroke vzgajati o pomenu čebelarstva in ekosistemski vlogi čebel, vzpostaviti pri njih pozitiven odnos do okolja in ohranjanja čebel ob spoznavanju izdelkov in njihovih prednosti. Po besedah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se jih kasneje veliko odloči za opravljanje tega poklica. Naslednje leto pa se bo pri nas odvijalo tudi mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev.

 

V kreativnem otroškem mestu Minicity, igralni enoti Gradimo hišo, ki je nastala v sodelovanju s trgovskim podjetjem Bauhaus, smo tudi družbeno odgovorni in okoljsko osveščeni ter želimo prispevati k izboljšanju pogojev za čebele. Tu namreč domuje rastlinjak, v katerem otroci, stari od dveh do 14 let, pod vodstvom izobraženega in usposobljenega animatorja spoznavajo vrtnarjenje in pripomočke, ki jih potrebujejo pri tem. Preizkusijo se v sajenju semen in presajanju rastlin, obenem pa v njih prebujajo čut za okolje.   

 

  1. maj - svetovni dan čebel

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razlaga, da je Slovenija svetovni dan čebel predlagala v maju, ker so čebele na severni polobli takrat najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja. Medtem je na južni polobli jesen, čas spravila čebeljega pridelka. Obenem za vzrok navajajo tudi dejstvo, da 20. maja praznuje svoj rojstni dan Anton Janša, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva, enega največjih strokovnjakov za čebele, pravzaprav je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in že avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Kot on se tudi svetovna javnost zaveda pomena čebel in drugih opraševalcev. ''Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. Opraševanje, ki ga opravljajo opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih za delovanje naravnih in kmetijskih ekosistemov, torej za pridelavo hrane in biotsko raznovrstnost. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, ki je v svetovnem merilu ocenjena na vsaj 153 milijard evrov letno. Zaradi naraščanja števila prebivalcev naraščajo tudi potrebe po opraševanju. Raznolikost opraševalcev – tako čebel kot divjih opraševalcev – je ključna za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Epidemija covida-19 nas je opomnila, da varnost preskrbe s hrano ni nekaj samoumevnega.''

 

Želja: do leta 2030 posaditi v Sloveniji 2 milijona medovitih rastlin

 

Slovenski čebelarji in Čebelarska zveza Slovenije želijo spodbuditi vse, da pristopijo k projektu posaditve 2 milijona medovitih rastlin do leta 2030. Ampak ne samo to, k ohranjanju čistega in zdravega okolja, ki je zelo pomemben za čebele in druge opraševalce, spodbujajo tudi občine, ki so se pohvalno odzvale na njihov predlog in marsikatere ob rojstvu otroka staršem podarijo medovito rastlino. Številne občine pa travnatih površin v parkih ne pokosijo, dokler rože ne odcvetijo. Tako tudi v Mestni občini Ljubljana nadaljujejo z akcijo pozne košnje, ki so jo poimenovali Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle. ''Cvetoči travniki so raj za opraševalce, ki oprašujejo kulturne rastline, ki nam dajejo hrano. Čebele in drugi opraševalci so tudi indikator zdravega okolja, zato s pozno košnjo želimo še izboljšati pogoje za njihovo prehranjevanje in obstoj,'' sporočajo. Pozno košnjo bodo izvajali na nekaterih zelenih površinah Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na Grajskem griču, ob Cukrarni, v Parku Barje na Rakovi jelši ter ob mestnih vrtičkih Grba, Rakova jelša in Brod -Vižmarje.

 

Projekt Dan sajenja medovitih rastlin so podprle številne šole zavodi, donatorji in sponzorji. Trgovsko podjetje Bauhaus je Čebelarski zvezi Slovenije doniralo 10.000 sadik medovitih dreves, s čimer želijo pomagati pri povečanju krmnih virov čebel v Sloveniji. ''Dan sajenja medovitih rastlin bo prvi konkreten projekt v EU, ki bo pripomogel k ciljem EU, da se do leta 2030 posadi 3 milijarde dreves in bo hkrati močno prispeval k načrtovanim ponorom emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope. Poleg tega je cilj projekta tudi to, da se poveča medovitost Slovenije ter se tako poskrbi za medenje v prihodnosti, ko bo preživetje opraševalcev zaradi podnebnih sprememb vedno težje. Brez opraševalcev pa bo pridelava hrane še bolj otežena, saj je 70 % pridelana hrane na svetu odvisna od opraševalcev,'' obrazložijo pri Čebelarski zvezi Slovenije. Dodajajo, da bodo medovite rastline čebelarji, kot tudi vsi zainteresirani posamezniki, sadili na večjih ali manjših površinah (v slovenskih gozdovih, na vrtovih, v balkonskih koritih, v parkih in drugod), s čimer bomo vsi skupaj poskrbeli za naše čebele in ostale opraševalce. Tako se jim bodo omogočili novi viri hrane za razvoj.

 

Pomagajmo čebelam

 

Trgovsko podjetje Bauhaus poziva, da prav vsi pomagamo čebelam. Postavite lahko hotel za čebele, s katerim boste pokazali hkrati svojo ustvarjalnost in skrb za žuželke v enem. Hotel namreč nudi zavetje, v njem lahko gnezdijo in prezimijo vse vrste žuželk. Pomembno je le, da ga postavite na tiho in mirno mesto, ki ni izpostavljeno direktnemu soncu ali padavinam.

 

Na svojem vrtu ali v lončku lahko posadite medovite rastline, kot so limonski timijan, korejska meta, pravi hizop, grmičasta bazilika, meta, sončnica, podlesna kadulja, zlatorumena rudbekija, dalija, ameriški slamnik, vrtna materina dušica, balkonski žajbelj, lantana ... in tako priskrbite dodaten vir medičine in cvetnega prahu. Sajenje medovitih rastlin je lahko zabavna aktivnost za vse generacije. Semena medovitih rastlin potresite po zemlji, povrh dodajte še zemljo in zalijte. Vljudno vabljeni, da v njihovih katalogih poiščete oznako Čebelam prijazno in preverite ponudbo medovitih rastlin.

 

Za zatiranje škodljivcev uporabljajte sredstva, ki so čebelam prijazna.

 

Pomagate pa lahko tudi tako, da ohranjate cvetoče travnike.

 

V čast čebel in čebelarjev skupaj z otroki na ves glas zapojte priljubljeno pesem Čebelar, avtorja Lojzeta Slaka: ''Sonce šlo je za goro, mrak je padel na zemljo, pesem črička sliši se, k večernem’ počitku vabi vse. V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, tiho stopim sam čez prag, grem v moj stari čebelnjak. Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar. V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, čriček pesem je odpel, a meni spomine, čas je vzel.''

Avtor: N. K.

Prva in naslovna fotografija: Pexels

Piktogram: Bauhaus

Ostale fotografije: Minicity