Tina Tavčar je po izobrazbi univerzitetna diplomirana kulturologinja, sicer pa je že od malih nog neločljivo povezana z gledališčem. Le-to je zanjo svet, kjer lahko vsi vpleteni, tako igralci in režiser kot tudi gledalci, raziskujejo svet izven dnevne rutine, se tako spoznavajo in se učijo modrosti življenja. Po fakulteti jo je pot zanesla v gledališče za otroke, kjer je spoznala, da je delo z njimi tisto področje, ki jo zanima in ga želi odkrivati. Zato je vstopila v kreativno otroško mesto Minicity Ljubljana, kjer s srcem opravlja delo vodje animacije.
Kdaj si prvič prestopila prag Minicityja in kaj so bile tvoje prve zadolžitve?
Leta 2017 sem čisto po naključju spoznala Jasno in Miho. Moja in njuna hčerka sta bili takrat v isti vrtčevski skupini in takoj, ko sem ju povezala z Minicityjem, sem jima pisala. Minicity mi je bil zanimiv koncept in predvsem prostor, kjer sem si v trenutku s svojim znanjem in izkušnjami želela delovati. Bila je sreča, usoda ali pa samo naključje, da so ravno takrat iskali nekoga, ki bi jim pomagal pri snovanju nove decembrske predstave za otroke. Tako smo se zelo hitro dogovorili za sodelovanje. Z ekipo smo ustvarili mojo prvo gledališko predstavo v Minicityju, na začetku leta pa sem se preizkusila tudi kot animatorka in hitro ugotovila, da v tem neizmerno uživam!
Danes si vodja animacije in rojstnih dni. Kaj so tvoje primarne naloge?
Res je, danes sem vodja animatorske ekipe. Moje primarna naloga je, da Minicity živi in deluje, kar je brez animatorjev praktično nemogoče. Moje delo zaobjema iskanje novih kandidatov, skrb za urnik, njihova izobraževanja, dnevna, tedenska in mesečna informiranja – skratka trudim se, da so naše animatorke zadovoljne, informirane, polne znanja in energije. V zadnjih letih sem tako zelo malo v animaciji, samo občasno, ko je nujno treba vskočiti. Vedno sem vesela, ko vidim, kako naše animatorke pridobivajo dragocene izkušnje pri delu z otroki in kasneje, polne samozavesti in elana, odidejo v razrede in vrtčevske igralnice novim poklicnim izzivom naproti.
Ali je dandanes poseben izziv voditi skupno mladih animatorjev?
Vsekakor je moje delo zelo lepo, res rada delam s svojimi animatorkami, saj so vse po vrsti zanimive, različne, sposobne, zabavne in pridne. Je pa Minicity prostor, kjer se ves čas dogaja, obiskujejo nas šolske in vrtčevske skupine, čez teden se zvrsti veliko rojstnodnevnih praznovanj in dogodkov, ob deževnih dneh pokamo po šivih, in ja, včasih je zelo težko uskladiti celotno dogajanje z razpoložljivostjo animatork, ki imajo še načrtovane izpite, predavanja, zabave in še kaj.
Preden izbereš novega člana v animatorsko skupino, z njim opraviš številne razgovore in izobraževanja. Opiši nam, kako poteka takšen proces.
Proces izbire novih animatorjev je precej temeljit. Ob prvi prijavi novega kandidata/kandidatke sledi spoznavni sestanek in če ga kandidat/kandidatka uspešno prestane, ga seznanimo z vsemi programi. Sledi tridnevno praktično izobraževanje in nova animatorka/animator lahko začne z delom pri nas!
Kaj pričakuješ od animatorjev, da znajo, kakšni morajo biti po značaju, kakšno izobrazbo morajo imeti?
Kot sem že omenila, je naša animatorska ekipa zelo pisana, sestavljena iz zelo različnih oseb, karakterjev. Z veseljem dam priložnost vsem dekletom in fantom, ki jih delo pri nas zanima in pokažejo zadostno odgovornost. Naši mali obiskovalci se največ naučijo ravno iz doživetja, ki jim ga na različne načine pričarajo naše glasne, zabavne, bolj tihe, umetniško nadarjene, kreativne ali pa umirjene animatorke. Vsaka ima svojo kvaliteto in najbolj sem vesela takrat, ko vidim, da jo animatorka pri sebi prepozna in tako da največ tako otrokom kot tudi njihovim spremljevalcem.
Kako bi te animatorji predstavili malim obiskovalcem našega mesta? Katere besede bi te najbolj označile?
Ufa, težko vprašanje, ne vem, bi morala vprašati njih. Vem samo,da me kličejo 'šefi' pa 'mami', kar mi je v čast. No, si pa tudi predstavljam, da me znajo poklicati tudi kako drugače, kadar res težim, ha ha ha ... :-)
V kreativnem otroškem mestu Minicity organiziramo veliko dogodkov za otroke. Kako si zamisliš animacijo na določeno tematiko? Je podaljšana roka programa, ki se že izvaja v določeni hiški? Kje dobiš ideje?
Na srečo imam doma sedem let staro hčerko, zaradi katere se mi v glavi porodi največ idej. Ona in otroci, ki sem jih vodila skozi programe in pred katerimi nastopam, so naši učitelji, če jim le znamo prisluhniti. Oni izražajo zanimanja, pričakovanja, na nas pa je, da jim omogočimo prostor, možnost, kjer lahko doživijo in se naučijo tisto, kar v njih vzbuja zanimanje. Ni sicer vedno najlažje, ampak ponavadi dobim dobro idejo takrat, kadar si zastavim vprašanji: ''Kaj bi zanimalo Izo v povezavi s tem področjem? Na kakšen način naj ji omogočim, da odkrije to področje?''
Bi lahko rekla, da ti izkušnje iz gledališča pomagajo, da so dogodki za najmlajše tako zanimivi, doživeti in vedno znova edinstveni?
Ja, delo v Minicityju je nekako podobno igri na odru. Tako kot je gledališče fizični in mentalni prostor, kjer se povežeta igralčeva in gledalčeva energija, je tudi v Minicityju tako. Če najdem pravo pot do otroka, se bo zgodila čarovnija in energija bo stekla v vse smeri. Takrat se imamo fino tako animatorji kot otroci in se drug od drugega učimo.
Zanima nas, kako je organizirati v Minicityju rojstnodnevno zabavo. Kako poteka in kakšna je tvoja vloga pri tem?
Minicityjeve rojstnodnevne dogodivščine so že zelo poznane, zato je moje in delo receptork na trenutke precej preprosto. Ko starši pokličejo za rojstnodnevno zabavo, je na nas, da se potrudimo in jim predlagamo tip rojstnega dneva, ki najbolj ustreza njihovemu otroku in določimo termin. Moja naloga je, da, glede na želje, izberem animatorke in vse je pripravljeno za zabavo! Naše animatorke nato dodajo piko na i – s svojo animacijo poskrbijo, da je rojstni dan res nepozaben!
Ne samo da si vodja v malem mestu, nastopaš tudi v reklamah, igraš v gledaliških predstavah, posojaš glas risanim junakom in še in še bi lahko naštevali. Zaupaj nam skrivnost, kako ti uspe vse, česar se lotiš, opraviti z veliko pozitivne energije.
Ah, saj mi ne uspe vedno. Skozi dan se naniza cel kup opravkov in izzivov, med njimi pač krmarim tako, kot vem in znam. Tako kot vsi odrasli, saj vemo, kako to gre. Zvečer sem kdaj res ponosna nase, na svojo družino, kdaj pa samo padem v posteljo in si želim samo tišine ter samote.
Vemo, da imaš dva mlajša otroka. Kako ti uspe vzpostaviti ravnovesje med družinskim in poslovnim življenjem?
Beri prejšnji odgovor ... :-) In še ena modrost me spremlja – življenja nasploh ne jemljem preveč resno, vedno jemljem zadeve malo za rezervo in večkrat zamahnem z roko – saj je prava skrivnost sreče in lepote v majhnih stvareh!
Si pri svojem delu v Minicityju naletela na kakšno oviro, ki ti je delala preglavice? Kako si jo preskočila?
Vsak dan se celotna Minicity ekipa srečuje s takšnimi ali drugačnimi ovirami – smo jih pa zaposlene poimenovale drugače in jim zdaj rečemo izzivi – in svet je takoj lepši in zanimivejši.
:-) Znamo se potolažiti in potrepljati po rami, poskrbeti drug za drugega.
V vseh teh letih opravljanja službe si si ustvarila tudi čudovite spomine. Bi nam razkrila najbolj zabavnega?
Težko izpostavim samo enega – spet se bom ponovila. Vsak dan se nam zgodi kar nekaj zabavnih in luštnih pripetljajev, ki nam vsem bogatijo vsakdan! In vesela sem, da sem del ekipe, ki to zna ceniti. Veliko se smejimo in v tem vidim največji smisel!
Minicity raste na vseh področjih. Kakšen razcvet mu ti želiš v prihodnjem obdobju?
Minicity je središče kreativnih idej, prostor, kjer se kalijo naši bodoči vzgojitelji in učitelji in kjer so dobrodošli prav vsi otroci, da odkrijejo in poiščejo svoja zanimanja. Želim si, da Minicity v svojem bistvu ostane takšen, kot je, s kakšno zanimivo hiško več. :-)
Kaj pripravljaš z ekipo sodelavcev za poletje? Kakšne zanimivosti lahko pričakujejo mali obiskovalci?
Poletje se je že dobro začelo in mi smo pripravljeni. Odprti bomo ves čas, skupaj z našimi animatorkami pa bomo poskrbeli, da bodo otroci tudi poleti uživali v igri, sproščenem druženju, sklepanju novih prijateljstev in odkrivanju novih znanj.
