Slovenci imamo poseben odnos do hrane. Hrana je del naše identitete, družinske tradicije in kulturne dediščine. Radi dobro jemo, radi kuhamo in se ob hrani družimo. A kljub temu se kot potrošniki pogosto znajdemo v dilemah – kupovati po najnižji ceni ali podpirati lokalne pridelovalce? Narediti večje zaloge ali kupovati sproti? In kar je najtežje: kako se izogniti zavrženi hrani?
S pomočjo trgovine HOFER v Minicityju otroke in družine učimo, da je odgovorno ravnanje s hrano ključno za bolj trajnostno prihodnost – tako našo kot njihovo. Poglejmo, kakšni smo Slovenci kot potrošniki – in kje so še priložnosti za spremembo.
Slovenci imamo radi kakovost – a radi tudi prihranimo
Slovenski potrošnik je pogosto izkušen, preudaren in dobro informiran. Hrani posveča veliko pozornosti – iščemo svežino, okus, domače poreklo in prepoznavne proizvajalce. A hkrati želimo za svoj denar dobiti čim več.
Po raziskavah GFK in Statističnega urada RS:
- Kar 71 % Slovencev redno preverja poreklo hrane in se zavestno odloča za slovenske izdelke.
- Približno 60 % anketiranih je izjavilo, da so jim pri nakupu živil najpomembnejši kakovost, sledljivost in cena – v tem vrstnem redu.
- Med mlajšimi kupci narašča zanimanje za bio izdelke, brez embalaže, z manjšim ogljičnim odtisom.
A realnost gospodinjskih proračunov pogosto pomeni, da pri odločitvi vendarle zmaga akcijska cena. Tu nastopi vloga trgovcev, kot je HOFER, ki z lastnimi blagovnimi znamkami in jasno označeno ponudbo omogoča visoko kakovost po dostopni ceni, brez nepotrebnega blišča.
Kupujemo preveč – in preveč zavržemo
Zavržena hrana je eden večjih izzivov sodobnega časa. In žal tudi v Sloveniji nismo izjema.
Nekaj dejstev:
- Vsako leto v Sloveniji zavržemo več kot 143.000 ton hrane (SURS, 2022).
- Povprečno vsak prebivalec zavrže 68 kg hrane na leto – skoraj pol hladilnika!
- Več kot polovico vse zavržene hrane (53 %) ustvarijo gospodinjstva.
- Med najbolj zavrženimi živili so: sadje in zelenjava (zaradi prezrelosti), kruh in pekovski izdelki, mlečni izdelki ter kuhani ostanki.
Zavržena hrana ni le etični ali gospodinjski problem – ima tudi velik okoljski vpliv. Pridelava, transport, pakiranje in hlajenje hrane porabijo ogromno energije in virov. Ko hrano zavržemo, zavržemo vse to z njo.
Hoferjevi pristopi:
- Uvedba znižanj za izdelke pred iztekom roka uporabnosti, ki jih zaznamujejo posebne nalepke.
- Donacije presežkov hrane humanitarnim organizacijam.
- Izobraževalne pobude za kupce in zaposlene o pomembnosti zmanjševanja zavržkov.
- Optimizacija dobavne verige, da na police pride le količina, ki se bo realno prodala.
Hrana z zgodbo: lokalno, trajnostno, pametno
Slovenci vse bolj cenimo hrano z jasno zgodbo: kdo jo je pridelal, kje, na kakšen način, s kakšnim vplivom na okolje. Povezava s kmetom, mlekarno ali pekarno v bližini daje občutek zaupanja in podpore skupnosti.
Zakaj izbrati lokalno:
- krajša pot pomeni manj transportnih emisij,
- več svežine in okusa,
- podpora slovenskemu kmetijstvu in gospodarstvu.
Lokalne izdelke lažje prepoznamo tudi z embalaže. Hoferjeva pobuda "Kakovost iz Slovenije" jasno označuje domače izdelke z oznako srca v treh različnih barvah in nas tako informira pri nakupnih odločitvah.
- Zelena oznaka ''100 % SLOVENSKO'' označuje, da se bistvena faza ali vse faze predelave/obdelave izvajajo v Sloveniji, surovine pa so 100% slovenskega porekla.
- Modra oznaka ''KAKOVOST IZ SLOVENIJE'' ponazarja, da se bistvena faza (ali vse faze) predelave/obdelave izvaja v Sloveniji, vsaj 50% surovin je slovenskega porekla.
- Rdeča oznaka ''PROIZVEDENO V SLOVENIJI'' pa označuje, da se bistvena faza (ali vse faze) predelave/obdelave izvaja v Sloveniji, država porekla surovin pa je poljubna.
Otroci so zrcalo naših navad
Otroci se ne učijo le iz knjig, ampak predvsem s posnemanjem. Če kot starši načrtujemo obroke, premišljeno nakupujemo, ločujemo odpadke in porabimo ostanke – bodo to ponotranjili tudi naši otroci.
V Minicityjevi trgovini HOFER otroci:
- sestavljajo nakupovalni seznam glede na recept (npr. za zdravo malico),
- izbirajo izdelke s krajšim rokom uporabe, da jih porabijo prej,
- spoznavajo razlike med lokalnim, sezonskim in uvoženim sadjem,
- igre vlog jim pomagajo razumeti, kaj pomeni biti odgovoren kupec.
Tako skozi igro in domišljijo razvijajo prve potrošniške navade, ki bodo vplivale na njihovo kasnejšo samostojnost in vrednote.
