Slovenci imamo poseben odnos do hrane. Hrana je del naše identitete, družinske tradicije in kulturne dediščine. Radi dobro jemo, radi kuhamo in se ob hrani družimo. A kljub temu se kot potrošniki pogosto znajdemo v dilemah – kupovati po najnižji ceni ali podpirati lokalne pridelovalce? Narediti večje zaloge ali kupovati sproti? In kar je najtežje: kako se izogniti zavrženi hrani?

S pomočjo trgovine HOFER v Minicityju otroke in družine učimo, da je odgovorno ravnanje s hrano ključno za bolj trajnostno prihodnost – tako našo kot njihovo. Poglejmo, kakšni smo Slovenci kot potrošniki – in kje so še priložnosti za spremembo.

Slovenci imamo radi kakovost – a radi tudi prihranimo

Slovenski potrošnik je pogosto izkušen, preudaren in dobro informiran. Hrani posveča veliko pozornosti – iščemo svežino, okus, domače poreklo in prepoznavne proizvajalce. A hkrati želimo za svoj denar dobiti čim več.

Po raziskavah GFK  in Statističnega urada RS:

  • Kar 71 % Slovencev redno preverja poreklo hrane in se zavestno odloča za slovenske izdelke.
  • Približno 60 % anketiranih je izjavilo, da so jim pri nakupu živil najpomembnejši kakovost, sledljivost in cena – v tem vrstnem redu.
  • Med mlajšimi kupci narašča zanimanje za bio izdelke, brez embalaže, z manjšim ogljičnim odtisom.

A realnost gospodinjskih proračunov pogosto pomeni, da pri odločitvi vendarle zmaga akcijska cena. Tu nastopi vloga trgovcev, kot je HOFER, ki z lastnimi blagovnimi znamkami in jasno označeno ponudbo omogoča visoko kakovost po dostopni ceni, brez nepotrebnega blišča.

Kupujemo preveč – in preveč zavržemo

Zavržena hrana je eden večjih izzivov sodobnega časa. In žal tudi v Sloveniji nismo izjema.

Nekaj dejstev:

  • Vsako leto v Sloveniji zavržemo več kot 143.000 ton hrane (SURS, 2022).
  • Povprečno vsak prebivalec zavrže 68 kg hrane na leto – skoraj pol hladilnika!
  • Več kot polovico vse zavržene hrane (53 %) ustvarijo gospodinjstva.
  • Med najbolj zavrženimi živili so: sadje in zelenjava (zaradi prezrelosti), kruh in pekovski izdelki, mlečni izdelki ter kuhani ostanki.

Zavržena hrana ni le etični ali gospodinjski problem – ima tudi velik okoljski vpliv. Pridelava, transport, pakiranje in hlajenje hrane porabijo ogromno energije in virov. Ko hrano zavržemo, zavržemo vse to z njo.

Hoferjevi pristopi:

  • Uvedba znižanj za izdelke pred iztekom roka uporabnosti, ki jih zaznamujejo posebne nalepke.
  • Donacije presežkov hrane humanitarnim organizacijam.
  • Izobraževalne pobude za kupce in zaposlene o pomembnosti zmanjševanja zavržkov.
  • Optimizacija dobavne verige, da na police pride le količina, ki se bo realno prodala.

Hrana z zgodbo: lokalno, trajnostno, pametno

Slovenci vse bolj cenimo hrano z jasno zgodbo: kdo jo je pridelal, kje, na kakšen način, s kakšnim vplivom na okolje. Povezava s kmetom, mlekarno ali pekarno v bližini daje občutek zaupanja in podpore skupnosti.

Zakaj izbrati lokalno:

  • krajša pot pomeni manj transportnih emisij,
  • več svežine in okusa,
  • podpora slovenskemu kmetijstvu in gospodarstvu.

Lokalne izdelke lažje prepoznamo tudi z embalaže. Hoferjeva pobuda "Kakovost iz Slovenije" jasno označuje domače izdelke z oznako srca v treh različnih barvah in nas tako informira pri nakupnih odločitvah.

  • Zelena oznaka ''100 % SLOVENSKO'' označuje, da se bistvena faza ali vse faze predelave/obdelave izvajajo v Sloveniji, surovine pa so 100% slovenskega porekla.
  • Modra oznaka ''KAKOVOST IZ SLOVENIJE'' ponazarja, da se bistvena faza (ali vse faze) predelave/obdelave izvaja v Sloveniji, vsaj 50% surovin je slovenskega porekla.
  • Rdeča oznaka ''PROIZVEDENO V SLOVENIJI'' pa označuje, da se bistvena faza (ali vse faze) predelave/obdelave izvaja v Sloveniji, država porekla surovin pa je poljubna.

Otroci so zrcalo naših navad

Otroci se ne učijo le iz knjig, ampak predvsem s posnemanjem. Če kot starši načrtujemo obroke, premišljeno nakupujemo, ločujemo odpadke in porabimo ostanke – bodo to ponotranjili tudi naši otroci.

V Minicityjevi trgovini HOFER otroci:

  • sestavljajo nakupovalni seznam glede na recept (npr. za zdravo malico),
  • izbirajo izdelke s krajšim rokom uporabe, da jih porabijo prej,
  • spoznavajo razlike med lokalnim, sezonskim in uvoženim sadjem,
  • igre vlog jim pomagajo razumeti, kaj pomeni biti odgovoren kupec.

Tako skozi igro in domišljijo razvijajo prve potrošniške navade, ki bodo vplivale na njihovo kasnejšo samostojnost in vrednote.