Sladoled danes velja za univerzalno sladico, vendar se njegovi okusi, teksture in načini priprave močno razlikujejo po svetu. Poleg bogate zgodovine ima sladoled tudi pestro sedanjost – prepleteno z lokalnimi tradicijami, posebnostmi in sestavinami.
Kako se je vse začelo
Prvi predhodniki sladoleda segajo več tisoč let nazaj – od Kitajcev, ki so snegu dodajali mleko in riž, do Rimljanov, ki so sadne sokove mešali z ledom. V srednjem veku so Arabci razvili sorbet s sladkorjem in ga razširili po Evropi. Italijani pa so v renesansi ustvarili prvo obliko kremnega sladoleda, ki se je hitro razširil po plemiških dvorih Francije in kasneje v širšo javnost.
Sladoled po svetu: Značilnosti in posebnosti
Sladoled je prisoten skoraj v vsaki državi, vendar se od kraja do kraja močno razlikuje v teksturi, sestavinah in kulturi uživanja. Tukaj so najbolj značilne vrste:
Italija – Gelato
Italijanski gelato je znan po svoji gostoti in kremni teksturi. Vsebuje manj maščobe kot ameriški sladoled in se meša počasneje, zato vsebuje manj zraka (okoli 20–30 %). Streže se pri višji temperaturi, zaradi česar so okusi – kot so pistacija, lešnik, limona ali čokolada – bolj intenzivni.
Turčija – Dondurma
Dondurma je turški sladoled s posebno žvečilno in elastično teksturo. Njegova edinstvenost izhaja iz dveh ključnih sestavin: salepa (moka iz korenin divje orhideje) in mastike (smola sredozemskega drevesa), ki mu dajeta žilavost in počasno taljenje. Mešanica mleka, sladkorja, salepa in mastike se večkrat premeša in “razteguje”, da dobi dondurma svojo gumijasto teksturo. Ulični prodajalci sladoled pogosto s posebnimi prijemi in triki raztegujejo, obračajo in pri postrežbi zabavajo stranke, kar je del doživetja.
Indija – Kulfi
Kulfi je tradicionalni indijski sladoled, ki je bolj gost in kompakten kot zahodni sladoled. Med zamrzovanjem ga ne stepajo, zato je bolj podoben zamrznjenemu pudingu. Mleko se dolgo kuha na nizkem ognju, dokler se ne zreducira in zgosti. Dodajo se sladkor, začimbe (npr. kardamom, žafran), oreščki in sadje. Zmes se nato vlije v kalupe in zamrzne brez dodatnega mešanja.
Japonska – Mochi sladoled
Mochi sladoled je japonska specialiteta, kjer se majhne kroglice sladoleda ovijejo v tanko plast mochija – lepljive riževe mase. Sladki riž (glutinous rice) se skuha in nato dolgo mehanično tolče, dokler ne nastane elastična in mehka pasta – mochi. Ko se ohladi, se ročno ali strojno razvalja v tanke diske, ki se nato ovijejo okoli majhnih kepic sladoleda. Končni izdelek je majhen, hladen grižljaj s kontrastom med žvečilno zunanjostjo in hladno, kremasto sredico.
Združene države Amerike
ZDA so zaslužne za množično popularizacijo sladoleda. Znani so po mehkem sladoledu (soft serve), sladolednih sendvičih in “sundae-jih”. Mehki sladoled nastane z uporabo strojev, ki zmes zmrzujejo pri višji temperaturi in jo obogatijo z zrakom (tudi do 60 %), kar daje penasto teksturo. Ameriški sladoledi pogosto vključujejo dodatke, kot so piškoti, bonboni, sirupi in celo slani okusi (sladoled z arašidovim maslom ali slanino).
Mehika – Paletas
V Mehiki so paletas tradicionalne sadne ali mlečne sladoledne lučke, pogosto s presenetljivimi dodatki, kot so čili, sol, koščki sadja ali celo koruza. Osnova je sadni pire ali mlečna mešanica, ki se vlije v kalupe in obogati z dodatki. Posebej priljubljene so paletas de agua (brez mleka) in paletas de leche (z mlekom). Vsebujejo minimalno predelane sestavine in se pogosto pripravljajo ročno.
Sladoled v Sloveniji
Tudi pri nas ima sladoled dolgo tradicijo, zlasti s prihodom italijanskih vplivov. Domače slaščičarne, pa tudi industrijski proizvajalci, kot je Ledo, že desetletja skrbijo za to, da imamo poleti vedno pri roki nekaj hladnega in sladkega. Danes najdemo vse – od klasičnega vanilije in čokolade do sladoledov brez laktoze, z nižjo energijsko vrednostjo ali pa nostalgičnih okusov, kot so rum-punč, lešnik ali jogurt-višnja. Vse bolj so pri nas priljubljene tudi sladoledne torte.
Sladoled je globalna sladica z lokalnim značajem. Kljub temu da povsod pomeni nekaj osvežilnega in sladkega, vsaka kultura vanj vnese nekaj svojega – naj bo to način priprave, sestavina ali način postrežbe. Od svilnatega gelata do žvečilnega dondurme ali žametnega kulfija – svet sladoleda je širok, raznolik in nikoli dolgočasen.
Photo: freepik.com
