Demenca je bolezen, ki ne prizadene samo bolnika, ampak tudi njegove svojce. Zanjo so, navaja Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Spominčica - Alzheimer Slovenija, značilni naslednji znaki: motnje spomina, izgubljanje v času in prostoru, težave pri komuniciranju, težave pri izvajanju znanih nalog, izgubljanje predmetov, vedenjske in razpoloženjske spremembe, težave pri sledenju informacij, slaba ali okrnjena presoja, umik od dela ali družbe, težave pri prostorskem in vidnem zaznavanju. V predlogu Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 je ocenjeno, da je v Sloveniji več kot 43.000 oseb z demenco, zanje pa skrbi približno 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugi. Do leta 2035 naj bi se bolnikov z demenco podvojilo.
Vse o demenci
Demenca je degenerativna bolezen, ki vključuje skupek simptomov, kot so: pozabljivost, zmanjšana možnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja, presoje, obvladovanja čustev in socialnega vedenja. Skratka, gre za poslabšanje kognitivnih funkcij, kar pa ni povsem tisto, kar bi pričakovali pri običajnih posledicah staranja. Oseba z demenco postaja vse manj samostojna in pri vsakodnevnem življenju potrebuje pomoč bližnjih. Wikipedija navaja, da naj bi število bolnikov do leta 2050 preseglo 115 milijonov. Trenutno živi več kot 55 milijonov ljudi po svetu z demenco in vsako leto beležijo skoraj 10 milijonov novih primerov. Demenca je posledica različnih bolezni in poškodb, ki primarno ali sekundarno prizadenejo možgane. Presenetljivo je dejstvo, da je trenutno sedmi najpogostejši vzrok smrti med vsemi boleznimi in eden glavnih vzrokov za invalidnost in odvisnost med starejšimi po vsem svetu.
WHO navaja, da obstaja veliko različnih oblik demence. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika in lahko prispeva k 60-70 % primerov. Druge glavne oblike vključujejo vaskularno demenco, demenco z Lewyjevimi telesci in skupino bolezni, ki prispevajo k frontotemporalni demenci. Demenca se lahko razvije tudi po možganski kapi ali v povezavi z nekaterimi okužbami, kot je HIV, škodljivo uživanje alkohola, ponavljajoče se fizične poškodbe ali prehranske pomanjkljivosti.
Na žalost ne obstaja zdravilo ali zdravljenje za demenco. ''Do sedaj razvita zdravila proti demenci in terapije za spreminjanje bolezni imajo omejeno učinkovitost in so primarno označena za Alzheimerjevo bolezen, čeprav se v različnih fazah kliničnih preskušanj preiskujejo številna nova zdravljenja,'' razlagajo strokovnjaki WHO.
Osebam z demenco je treba nuditi veliko podpore, da se izboljša njihovo življenje. Ključno je to, da se postavi zgodnja diagnoza demence in se ponudi bolniku optimalno zdravljenje. Bolnika je treba spodbujati k skrbi za fizično zdravje in dobro počutje. Pomembno je prepoznavanje in zdravljenje spremljajočih telesnih bolezni, razumevanje in obvladovanje vedenjskih sprememb, zagotavljanje informacij in dolgoročne podpore negovalcem.
Čeprav je starost najpomembnejši dejavnik tveganja za demenco, ne prizadene le starejših. Beležijo 9 % mladih, ki imajo demenco. WHO razlaga: ''Študije kažejo, da lahko ljudje zmanjšajo tveganje za kognitivni upad in demenco tako, da so telesno aktivni, ne kadijo, se izogibajo škodljivi uporabi alkohola, nadzorujejo svojo težo, se zdravo prehranjujejo in vzdržujejo zdrav krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi. Dodatni dejavniki tveganja vključujejo depresijo, socialno izolacijo, nizko izobrazbo, kognitivno nedejavnost in onesnažen zrak.''
Kako pomagati osebi z demenco?
Bodite pozorni na znake demence in poiščite strokovno pomoč. Pospremite osebo k zdravniku in se potem o diagnozi in znakih pogovarjajte z njo. Nikar ne zapustite osebe z demenco, ampak ji stojte ob strani. Oseba z demenco lahko postane vznemirjena, ko postanejo nekoč preproste naloge težke. Če skrbite zanjo, vzpostavite dnevno rutino, tako ji bo lažje. Imejte v mislih, da bo vse trajalo dlje, zato ne zahtevajte od osebe z demenco, da pohiti. Vzemite si čas, bodite potrpežljivi in ji dajte možnost, da opravi čim več samostojno. Komunicirajte jasno in preprosto, takrat naj ne bo vključena televizija ali radio, da se oseba z demenco lažje osredotoči na pogovor. Bodite prilagodljivi, razumite, da bolnik postaja odvisen od pomoči druge osebe. Ustvarite varno okolje, z namenom preprečitve padcev, požarov, zastrupitve, opeklin ipd. Vsaka oseba bo drugače doživljala simptome demence in napredovanje, zato se povsem prilagodite bolniku, za katerega skrbite.
Spominčica - Alzheimer Slovenija
Spominčica - Alzheimer Slovenija je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Njegov primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem in skrbnikom. Hkrati pa informirajo in ozaveščajo širšo javnost o demenci in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov.
Barvanje pobarvank ni samo dejavnost za otroke, ampak za vse generacije, predvsem pa je koristno za osebe z demenco. Ni potrebno predznanje, ni potrebno biti vrhunski slikar, treba je le znati barvati oblike. Gre za lahkotno, a izjemno koristno dejavnost, ki pomaga pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti, zaviranju pešanja možganov in nastanku demence. Lifted navaja, da so barvanje lajša vznemirjenosti ali agresije pri osebi z demenco, saj je zelo pomirjujoča aktivnost. Nekateri strokovnjaki so učinek barvanja primerjali z meditacijo. Tako kot meditacija tudi barvanje omogoča, da možgane izklopimo od drugih misli – kar je za nekoga z demenco lahko zelo zadovoljivo – in se osredotočimo na trenutek.
Zavarovalnica Generali se je domislila zelo izvirne spletne aplikacije Pobarvajte spomine, s katero lahko bližnjim podarimo spomine in k sodelovanju povabila Spominčico – Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Ustvarimo lahko personalizirane pobarvanke iz družinskih fotografij in se umirimo ob barvanju v družbi najbližjih. Svojo pobarvanko lahko preprosto ustvarite TUKAJ. Fotografijo naložite z računalnika ali mobilnega telefona v pretvornik in kliknete Ustvari pobarvanko. Ko bo fotografija obdelana, jo lahko prenesete in nato enostavno natisnete. Pri tem je pomembno, da so obrazi na fotografiji dobro vidni. Zraven lahko zaupate svojo izkušnjo z demenco ali z osebo z demenco. Izkušnje lahko preberete na njihovi spletni strani ali družbenih omrežjih. S tem želijo spodbujati tudi druge, da spregovorijo o demenci.
Pri izboru fotografije, ki jih nameravate spremeniti v pobarvanko, se priporoča izbor portretnih fotografij osebam z demenco ljubih oseb. Na skupnih druženjih pa se za obujanje spominov priporoča tudi gledanje fotografij svojcev, fotografij rojstne hiše ali ljubega vikenda ter celo najljubše počitniške lokacije.
''V zavarovalnici Generali smo ponosni, da že vrsto let podpiramo projekte, ki prepoznavajo družbeno pomembne teme. Kot pravi vseživljenjski partner in nekdo, ki stoji ob strani v vsakem trenutku, se zavedamo, da je pozornost, ki jo namenimo bližnjim, največje darilo. V duhu konkretnih dejanj, ki jim je Generali zavezan vse od svojega prvega dne, smo se odločili za projekt Pobarvajte spomine. S projektom želimo na pozitiven in topel način prispevati k osvetlitvi tako razširjene bolezni, kot je demenca, ter jim vsaj za trenutek polepšati letošnje praznike," je o projektu povedala Svetlana Almaš, direktorica marketinga in odnosov z javnostmi v zavarovalnici Generali.
Matej Demšar iz zavarovalnice Generali, prejemnik naziva naj prostovoljec po globalnem izboru mreže ljudi za pomoč ljudem The Human Safety Net, je dejal: ''Skupaj s sodelavci verjamemo v moč prijaznosti, ki tako med delovnim časom kot tudi izven njega prinaša medčloveško toplino. Kot zaposleni Generalija se zelo rad udeležim številnih družbeno odgovornih iniciativ naše zavarovalnice, tokrat pa mi je tudi kot prostovoljcu pobuda Pobarvajte spomine še posebej prirasla k srcu, saj verjamem, da lahko že s pozornostjo in časom, ki ga posvetimo drugim, ustvarimo lepe spomine vsem. In točno to je resnični čar praznikov.''
Vir: Wikipedija, Spominčica, Generali, WHO, Mayo Clinic, Lifted
Avtor: N. K.
Fotografija: AdobeStock
