Ste za pravo doživeto vožnjo z dvopodnim (dvonadstropnim) električnim vlakom? Potem ne odlašajte! Načrtujte svoj družinski izlet na relacijah Ljubljana-Dobova in Ljubljana-Jesenice. Otroci bodo navdušeni nad opazovanjem okolice skozi panoramska okna. 

 

Novi dvopodni električni vlaki malim in velikim potnikom nudijo več udobja in funkcionalnosti. Ne samo, da so sodobni in prostorni, omogočajo tudi enostavnejši vstop in izstop gibalno oviranim osebam, saj imajo imajo izvlečno stopnico in dodatno mobilno klančino za invalidski voziček. Na voljo je obenem tudi sodoben potniški informacijski sistem, ki je prilagojen tudi slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim potnikom.

In ne skrbite, če se vam na poti sprazni mobilni telefon. Napolnite ga lahko kar na vlaku, ker so sedeži opremljeni z vtičnicami za polnjenje elektronskih naprav. Prav tako lahko nemoteno opravite delo, pošljete elektronsko pismo, preberete novice, pogledate risanko ... na svojih sodobnih napravicah, kajti na vlaku imate brezplačen Wi-Fi signal.

Svoj družinski izlet nameravete na cilju dopolniti še s kolesarjenjem v naravi? Odlično! Na vlak lahko vkrcate tudi kolesa. Toaletni prostori so prilagojeni gibalno oviranim osebam. In če imate še ''pleničarja'', se lahko poslužite previjalne mize za otroke.

Vlaki so tudi energetsko varčni. Z vožnjo z vlakom pa prispevate tudi k zmanjšanju pritiskov avtomobilov na mestna središča.

Po na slovenskih tirih bo letos vozilo 52 novih potniških vlakov, od tega bo 21 enopodnih električnih vlakov, 10 dvopodnih (dvonadstropnih) električnih vlakov in 21 enopodnih dizelskih vlakov. Trenutno je v promet vključenih 10 električnih dvopodnih vlakov, 14 električnih enopodnih vlakov ter 5 dizelmotornih enopodnih vlakov.

Prav poseben vlak pa vozi po kreativnem otroškem mestu Minicity, kjer otroci tudi pod vodstvom animatorja spoznajo, kaj je vlak, kakšnega so uporabljali v preteklosti in kakšen je pomen vozovnice. Postanejo strojevodje, predstavijo pa se jim tudi drugi poklici, povezani z delom na železnici.

 

Fotograf prve fotografije v prispevku: Miško Kranjec