Šport je del naše družine. Ne samo zato, ker vemo, da sodi k zdravemu življenjskemu slogu. Brez gibanja si pravzaprav sploh ne predstavljamo dneva. Najin sin je zagrizen nogometaš, košarkar in odbojkar, lepe sončne dneve izkoristi za kolesarjenje, igranje badmintona in namiznega tenisa ter vožnjo s skirojem. Ker pa nam včasih primanjkuje časa za vse te aktivnosti, smo naredili tedenski športni načrt.
V nedeljo smo na družinskem sestanku ob pogledu na vremensko napoved sklenili, da bo naš teden športno obarvan. Po šoli in službi se bomo preoblekli v športna oblačila in skupaj počeli nekaj zanimivega.
Ponedeljek smo preživeli na zelenici v našem naselju. S sabo smo vzeli mini gole in se prelevili v najbolj spretne nogometaše tega sveta. Nekaj časa sem bila jaz vratar, ki je poskušal ubraniti sinove in očkove gole, nato pa je mojo vlogo prevzel sin. Izkazal se je vrhunsko! Hm, mogoče bi pa moral razmišljati o poklicni nogometni karieri in njegovi dolgoletni treningi pri klubu peljejo v to smer.
Torkovo popoldne smo začinili z metanjem žoge na koš. Poskušali smo improvizirati pravo košarkaško tekmo, pri kateri je imel veliko premoč očka, ki je v mladosti sanjal, da bo slavni košarkar. Igrali smo do poznih večernih ur, nikakor se nismo mogli odpraviti domov, saj smo se resnično zabavali. Sin je od navdušenja skakal, ko mu je uspela 'trojka'. Med našimi mini polčasi smo se razvajali s Pringles prigrizki in popili kar nekaj stekleničk vode.
Hurej, sončno vreme se je nadaljevalo in naš načrt športnega tedna smo lahko nadeljevali tudi v sredo. Rezervirali smo odbojkarsko igrišče na mivki in zraven povabili še eno družino z otrokom. Priredili smo pravi športni spektakel, ker so nas mimoidoči radovedno opazovali in navijali za nas. Na koncu pa smo si zadovoljno privoščili še piknik kar zraven igrišča in se dogovorili, da naslednji mesec športno druženje ponovimo.
Pri nas ima vsakdo svoj skiro. Top nam je, ker se lahko z njimi odpeljemo do centra ali parka, kjer imajo pripravljene klančine za izvajanje trikov in 'vrtoglavo' vožnjo. Opremljeni s ščitniki in čeladami smo četrtek preživeli na svežem zraku med spuščanjem gor in dol po ovirah in ob učenju novih trikov. Priznati moram, da je pri tem najbolj uspešen sin, tako da se je prelevil v učitelja in nama razlagal, kako se morava nagniti, kako skrčiti kolena ... pri skoku.
Petek je bil dan za pravo kolesarsko pustolovščino ob Savi. Prava sprostitev v objemu narave! Prisluhnili smo ptičjemu petju, spočili svoje oči na zelenih travnikih, občudovali deročo reko in prekolesarili kaj nekaj kilometrov. Na cilju smo se usedli na klopco in poklepetali o tem, kaj vse se nam je pripetilo čez teden, medtem ko nismo bili skupaj. Sin nama je zaupal, česa se je naučil v šoli in kako je pomagal sošolcu pri osvajanju snovi iz matematike.
Ker smo navajeni vstajati zelo zgodaj, smo se s prvimi sončnimi žarki v soboto odpravili na Rožnik, ki ga od jeseni na žalost nismo obiskali. V nahrbtnike smo si zložili rezervna oblačila, zdravo malico in torbico s prvo pomočjo ter odšli novi avanturi naproti. Tokrat smo s seboj vzeli tudi našega psička, ki je bil izjemno vesel družinskega mini hribolazenja in je moral vsak kotiček prevohati. Na vrhu smo si podajali frizbi in se veliko smejali. Sin je bil kot nekakšen vrelec šal. Zvečer smo prijetno utrujeni zaspali z mislijo, da nas naslednji dan čaka vrhunec športnega tedna.
Nedelja je bila rezervirana za celodnevno plavanje. Prebrali smo, da se je kopalna sezona že začela, zato smo tudi mi želeli preizkusiti, ali je voda še mokra in slana. Hihihi ... No, tukaj se nam je malce zjalovilo. Nismo plavali, ampak se bolj na hitro namočili v vodi, ker je bila še premrzla. Ampak to nam ni pokvarilo vzdušja - po športnem tednu se je prilegel počitek, zato smo se potopili v knjige. Sin je odjadral v svet pošasti, jaz sem zaplula v varen pristan romantičnih zgodb, očka pa je po razburkanih valovih odkrival zgodovino.
Za nami je popoln teden. In zagotovo ga kmalu spet tako načrtovano ponovimo. Ne samo da smo bili izredno aktivni, imam občutek, da nas takšne športne aktivnosti še bolj povežejo med sabo. To je čas, ki ga podarimo drug drugemu, obenem pa se nam pri tem pospeši srčni utrip. Združimo koristno s prijetnim. To so naši mini, a dragoceni športni trenutki ...
Avtor: N. K.
