Starši so me vzgajali v prepričanju, da je sladoled sladica, ki jo uživamo poleti, ko so temperature visoke, ko nam je vroče. Ko zaradi njega ne moremo zboleti. Takšno miselnost sem ohranila tudi potem, ko sem sama postala mama. Sladoled je bil pozimi prepovedan. Četudi si ga je sin zaželel v trgovini, sem ga odločno zavrnila. Potihem sem o njem sanjala tudi jaz. Vsi sladoledi Ledo! Mljac, mljac ... Ampak ne, vztrajala sem, da je to poletna osvežitev.
In zakaj sem spreminila mišljenje o tem? Nisem se mogla upreti ponudbi ob koncu leta, ki je mamljivo vabila tudi s sladoledi. Nekega dne sem ga poskusila pri sestrični in bila sem izstreljena v deveta nebesa. Naslednji dan in potem še naslednji dan sem ostala zdrava. Prav tako moj sin, ki ga je zajemal z veliko žlico. Zato je bil skrajni čas, da raziščem, ali je sploh smotrno uživati sladoled pozimi.
Lotila sem se brskanja po svetovnem spletu in naletela sem na zanimive zaključke strokovnjakov. Vnetje žrela pozimi ne izzove lizanje sladoleda, ampak virusi in bakterije. No, saj sem to vedela, ampak ... Prav tako ni smiselno poseči po njem, če te noro zebe. Tega tudi nisem nameravala, takrat je tako ali tako na programu čaj ali vroča čokolada. Spoznala sem, da morava s sinom oba krepiti svoj obrambni sistem in tako ne bova obležala v postelji. Prisegati morava tudi v zimskih mesecih na zdrav način prehranjevanja in zadostno gibanje. To poskušava tudi udejanjati, ne, ne ostane le na besedah.
Presrečen je bil, da je bila prepoved ukinjena. Njegov najljubši sladoled Ledo, Maximo Brownie, mu prija, četudi so zunaj nizke temperature, midva pa sva na toplem. Lahko mu kupim sladoled, brez slabe vesti, vendar v zmernih količinah. To dobro ve. To velja, ne glede katera sezona je. Seznanjen je s tem, da ni dobro pretiravati s sladkim. (O tem sem že pisala v prejšnjem blogu.) Zanj je sladoled ''sladkorček'', ki ni dnevno na sporedu. Mogoče ga ima tudi zato tako rad. Vztrajam tudi pri tem, da ni namenjen potešitvi lakote, da je to mini sladica po obedu ali malica.
V spomin pa se mu je vtisnilo še eno obdobje, ki je zelo povezano s sladoledom. Ko so mu odstranili žrelnico in mandlje (o vzrokih in kako je vse potekalo se mogoče razpišem v kakšnem drugem blogu), mu je zdravnik priporočil uživanje sladoleda. Še v bolnišnici ga je dobil! Najboljša nagrada za malega bolnika! Ob vrnitvi domov ga je tako ali tako zopet pričakal sladoled. Hurej!
Spoznala sem, če si kdaj pa kdaj pozimi privoščiva sladoled, ni nič narobe. Pravzaprav ostaneva zdrava. Trkam, trkam na leseno mizo, da tako tudi ostane.
Prav danes sem se odločila, da sina presenetim s sladoledom Ledo. Lahko bo izbiral. Na voljo bo imel več okusov. Odlično, da so se domislili, da ponudijo kombinacijo štirih kremastih okusov v eni embalaži. Tako bo nekaj slastnega zanj, nekaj zame, pa še za očka. Z današnjo ledeno sladico Quatrro Lino Lada se bomo družinsko razvajali, medtem ko bomo skozi okno opazovali ples snežink ...
Avtor: N. K.
