Otroci so vzneseni, ker so končno pričakali težko pričakovane počitnice. Šolske torbe so pospravljene in čas je za igranje. Sedaj bodo imeli veliko prostega časa in poraja se vprašanje, koliko je priporočljivo, da se v organizacijo njihovih dejavnosti čez dan vpletejo starši. Česa nikakor ne smemo pozabiti oz. česa se je treba tudi še naprej držati, čeprav ni pouka? O tem smo se pogovarjali z Romano Čolić mag. zdš., zakonsko in družinsko psihoterapevtko.
Težko pričakovane počitnice so tu. Ali je prav, da si šolarji sedaj malo oddahnejo?
Tako je, končno so počitnice in nujno ter prav je, da si šolarji in mladostniki malo oddahnejo. Letošnje leto je bilo gotovo za vse drugačno, kajti koronavirus je za vse pomenil določene omejitve in prilagajanja. Vsaj v prvih dneh, tednih je bilo pri navajanju prisotnega veliko stresa. Mnogim je bila takšna oblika na daljavo grozna, saj niso imeli tehnične opreme, jo morda niso znali uporabljati, niso imeli doma podpore, morda so bili celo podvrženi nasilju in nezdravemu okolju. Nekaterim je šolanje na daljavo bilo všeč, a večina je pogrešala družbo vrstnikov. Torej, vsekakor so letošnje počitnice še toliko bolj pričakovane in zaslužene, saj bo zdaj čas za oddih, da druženje z vrstniki, zabavo in raziskovanje.
Priporočate, da med počitnicami rešijo kake ugankarske izzive, križanke, berejo knjige za naslednje leto za domače branje ali takšne, ki jih veselijo ... ali pa je čas za brezmejno igro, gledanje filmov, risank, igranje računalniških iger ...?
Vsekakor brezmejnega igranja in sedenja pred računalnikom in drugimi zasloni ne priporočam. Saj za razvoj otroka in mladostnika zasloni niso zaželeni, prav tako bi lahko bila težava v začetku novega šolskega leta, ker ne bo več igric in toliko časa. Zasloni hitro zasvojijo, zato je zdravo, da otrok v času počitni preživi čas na prostem, se igra s prijatelji in tudi prebere kakšno knjigo, če ima interes. Vsekakor pa naj ne bere knjig za domače branje za naslednje šolsko leto, za to bo dovolj časa v prihajajočem šolskem letu. Pustimo otrokom, da uživajo in med počitnicami niso obremenjeni s šolo, to je njihov dopust. Tudi odrasli na dopustu radi odklopimo službene obveznosti in skrbi povezane s tem.
Koliko naj se v prosti čas vpletajo starši? Svetujete, da jim sestavijo urnik, kdaj vstanejo, kaj počnejo čez dan, kdaj gredo spat ... ali prepustijo organizacijo dneva otroku?
Dobro je, da otroci ne poležavajo v nedogled in da niso popolnoma prepuščeni sami sebi. Kljub temu, da so počitnice, je dobro ohranjati ritem, sploh ritem spanja je zelo pomemben dejavnik za zdrav duševni razvoj otroka in mladostnika. Torej naj spijo vsaj 8,5 ur na noč, naj gredo spat pred polnočjo, naj vstajajo približno ob isti uri, saj s tem ohranjajo svojo biološko uro, hkrati s tem omogočajo hormonom, da normalno delujejo in s tem ne ogrozijo imunskega sistema. Zelo pomembno je sproščanje hormona melatonina, ki mu moramo zagotoviti, da pred spanjem otrok in mladostnik ni pred zasloni, da pred spanjem ne je težke in presladke hrane. Ostala organizacija je odvisna od starosti otroka, za starejše otroke je dobro, da jim starši toliko zaupajo in jim prepustijo, da so lahko kreativni pri ustvarjanju svojega časa, to pa ne pomeni, da ne potrebujejo pomoči in da dogovori niso pomembni. Skupno načrtovanje je pomembno, sploh kadar govorimo o otrocih, ki živijo ločeno nekaj časa pri očetu, nekaj časa pri mami. V teh primerih je nujno dogovarjanje in skupno planiranje, da otrok ve, kdaj bo pri očetu, kdaj bo pri mami, kdaj bodo doma in kdaj bodo dopustovali.
Ali lahko otroke prosijo tudi, da opravijo kakšno gospodinjsko delo? Naj jim napišejo na seznam opravila, primerna njihovi starosti?
Gospodinjska opravila vsekakor lahko otroci opravljajo, ne le med počitnicami, smiselno je, da otroke v gospodinjska opravila vključimo tudi sicer. Seveda jih pri tem zadolžimo za opravila, ki so primerna za njihovo starost.
Zdaj je tudi čas za pripravo novih šolskih potrebščin. Je prav, da skupaj z njimi nakupijo vse potrebno?
Nakup novih šolskih potrebščin je, če je finančno možno, dobro opraviti skupaj z mladostnikom, kadar te možnosti ni, je vsak zvezek v redu. Seveda tudi kadar so finančne zmožnosti visoke, je dobro postaviti mejo, do kam gremo. Vsekakor se je kasneje boljše in »lažje« učiti iz zvezka, ki ti je všeč, a včasih to ne gre in ni nič hudega. Konec koncev na koncu šteje odnos, ki ga starši in drugi odrasli vzpostavijo z otrokom in način, kako ga spodbudijo pri učenju, kako se razume njegove težave, ter kako se pristopi k reševanju te stiske in težave.
Med počitnicami se lahko otrok nauči česa novega, izven formalnega izobraževanja. Se strinjate?
Vsekakor, med počitnicami je čas za kreativno neformalno učenje, kar pomeni, da se otroci lahko vključijo in je tudi zaželeno, da se posvetijo stvarem, ki jih zanimajo in za katere morda čez leto zmanjka časa. Pomembno pa je, da damo vrednost tudi vrstniškemu povezovanju, igri na prostem, sta to dobro vpliva na razvoj otroških možganov. Sproščeno povezovanje, aktivnosti, druženje možganom omogoča, da se nevroni vžigajo in se povezujejo, tako se krepijo povezave in posamezna možganska področja s tem pa možgani otroka rastejo. Seveda to povezovanje in druženje pomeni, druženje v živo ne preko zaslonov.
Morajo starši dosledno slediti vsem pravilom in zapovedim tako kot med šolskim letom ali lahko malce popustijo?
Menim, da je počitniški čas lahko malo bolj na »izi«, pomembno pa je, da starši ohranjajo pravila, saj le ta dajo otroku varnost. To pomeni, da je pomembno, da ima otrok tudi strukturiran čas, obveznosti in zadolžitve, ki so primerne za njegovo starost. Večkrat se odrasli bojijo postaviti meje, reči ne, saj je strah, da me otrok ne bo imel rad, prevelik, vendar ni pravo gledanje, otrok potrebuje odraslega, da mu postavi meje, mu da pravila, saj mu s tem daje varnost. Če je otroku vse dovoljeno, če je prepuščen sam sebi, lahko zapade v monotonost, se zapre v svet igric, pojavijo se lahko duševne stiske in tako tone.
Kakšne poletne družinske aktivnosti so dobrodošle za krepitev medsebojnih odnosov?
Krepitev družinskih odnosov gotovo prinesejo skupne aktivnosti in druženje, predvsem pa pristen stik, zanimanje drug za drugega. Torej, da se starši zanimajo za otrokove interese, želje, potrebe. Krepitev medsebojnih odnosov je živ proces in ne gre za opravilo, ki ga opravimo in obkljukamo na »to do« seznamu. Za zdrave medosebne odnose je pomembno vsak dan nekaj narediti; biti prijazen, dati občutek varnosti, se zanimati za drugega, dati občutek ljubljenosti, poskrbeti za občutek pripadnosti in zaupanja, ter si med seboj prebujati občutek vrednosti.
Avtor: N.K.
