Spomladi se številne družine odpravijo na izlet v naravo in v redkih primerih se lahko zgodi, da v gozdu srečajo rjavega medveda. Kako ravnati, če ga zagledate?
Dejstva o medvedu, ki jih morate vedeti
Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Na svetu živi 8 vrst medvedov: poleg rjavega medveda še ameriški črni medved (baribal), severni beli ali polarni medved, azijski črni medved (ogrličar), termitski medved (šobar), orjaški panda (bambusni medved), andski medved (očalar) in malajski ali sončni medved.
Rjavi medved ima močno in čokato telo, tehta med 120 do 400 kilogramov. Ima kratke in zaokrožene uhlje, drobne oči in je skoraj brez repa. Ima močne kremplje, pri hoji pa stopa po celem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj voh in sluh, vid pa nekoliko manj. Čeprav je videti neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajši in lažji medvedi pa tudi dobro plezajo. Medved čez dan največkrat počiva goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa išče hrano.
Medved je vsejed, čeprav pretežno je rastlinsko hrano: uživa plodove gozdnih rastlin, kot so jagode, borovnice, robide in dren, plodove gozdnega drevja, kot so žir, želod, lešniki in kostanj, teknejo mu tudi hruške, jabolka, slive … Beljakovinsko hrano mu predstavljajo žuželke in njihove ličinke (mravlje, lesni hrošči, čebele, ose, rilčkarji …) ter mrhovina. Pri iskanju hrane je iznajdljiv, prehrano prilagodi glede na letni čas in okolje. Z veseljem se loti tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana.
Jeseni se medved intenzivno prehranjuje, saj nabira tolščo, ki mu pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medveda je zgodaj spomladi, takrat pleni oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom.
Bivališče medvedov
Medved za življenje potrebuje veliko prostora - od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.
Obdobje med novembrom in marcem medved običajno predremlje v brlogu. Med prezimovanjem se mu zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje, kot pri polhu. Občasno se tudi predrami in zapusti brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.
Kako ravnati, če srečate medveda?
Medvedi so previdni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Med sprehodom po gozdu se držite označenih poti. Na svojo prisotnost opozorite z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se vam lahko umaknejo. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Lahko se zgodi, da se medved postavi na zadnje noge. Kaj to pomeni? Na ta način medved preverja okolico. Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci in lahko v teku dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo.
Medvedke se začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, čebelnjakih, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih pa med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.
Za vas smo zato zbrali nekaj koristnih nasvetov
- Po gozdu hodite tako, da vam pod podplati šumi listje in pokajo suhe vejice. Od časa do časa lahko udarite s palico po drevesnem deblu, pogovarjajte se, zažvižgajte ali zapojte. To ne pomeni, da kričite na ves glas in motite mir gozdnih prebivalcev.
- Če medveda zagledate na razdalji 30 in več metrov, ostanite mirni, še posebno, če vas še ni opazil in se od vas oddaljuje. Pot nadaljujte šele, ko ste prepričani, da se je medved dovolj oddaljil.
- Če se vam medved približuje, poskušajte premagati paniko in nepremično obstanite, z glasnim vzklikom ali drugim zvokom ga opozorite na svojo prisotnost. Po tem opozorilu se bo medved ustavil, morda vzpel na zadnje tace, da bi bolje videl, nato pa se bo umaknil.
- V primeru bližnjega srečanja z medvedom se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali kričimo, kar bi medveda prestrašilo; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo.
- Če medved steče proti vam, obstanite ali se ulezite na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do vas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika).
- Nikoli se radovedno ne približujete ljubkim medvedjim mladičem. Njihova mati je v bližini, vaše bližanje pa bo dojela kot ogrožanje svojega zaroda. V takem primeru vas lahko medvedka brez opozarjanja in odlašanja napade, posledice pa so lahko hude.
Prispevek je nastal v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije.
Rjavi medved je v Sloveniji in drugih državah EU strogo zavarovana vrsta; v več državah EU je tudi močno ogrožen. V Sloveniji pa sta se njegova številčnost in razširjenost v preteklem stoletju najprej počasi, po strogi zaščiti leta 1993 pa hitro povečevali. Njihovo število se je v zadnjih dvajsetih letih pri nas povečalo za okoli 150 %. Po ocenah strokovnjakov tako v Sloveniji živi že več kot 1.000 medvedov.
Gostote medveda so v dinarskem delu Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu (v delih območja presegajo 0,5 osebka/km2). Pred 10–15 leti so bile visoke gostote medvedov predvsem v velikih strnjenih gozdnih kompleksih srednje in južne Slovenije (Snežniško-Javorniški masiv, del Krimskega pogorja in Menišije, Kočevski Rog, Goteniški Snežnik). V teh območjih (z izjemo Javornikov) se gostote v zadnjih letih niso bistveno spremenile.
V zadnjem desetletju so se gostote spremenile, zlasti so se povečale v območju med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem z značilno gozdno-kmetijsko krajino in veliko gostoto naselij (0,3/km2) in so primerljive z gostoto medveda v strnjenih gozdnih masivih Snežnika in Javornikov, ter večje kot na Kočevskem.
Odvzem iz narave je mogoč, če je ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije. Dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah izda Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
