Lamdacizem ali težava z izreko L je precej pogosta motnja, ko otrok napačno izgovarja, ne izgovarja ali kako drugače popači glas. Otrok glas L najpogosteje zamenjuje za glas J ali ga izpušča, medtem ko se druge distorzirane oblike glasu L lahko pojavljajo kasneje v razvoju, ko se mu govor že dodobra avtomatizira (npr. izgovarjanje glasu L kot grleni/uvularni glas ali druga popačena izreka glasu L).
Nekateri starši težave z glasom L ne opazijo ali ji ne posvečajo pozornosti dolgo časa, saj menijo, da se bo glas L že pojavil ali sam popravil. Vsekakor pa so najprej zaskrbljeni tisti starši, katerih ime otroka ali bližnje osebe vsebuje omenjeni glas. Ti tudi najprej poiščejo nasvet ali pomoč logopeda.
Kdaj naj bi se pojavil glas L?
Pri izgovorjavi glasu L je pomembno, da je otrokov jezik tako gibljiv, da se lahko dvigne za zgornje zobe (notranji L). Če tovrstni gib oziroma dvig otrok ne more izvesti, je potreben pregled pri logopedu, da se ugotovi vzrok težav. Glas L naj bi otroci samostojno usvojili do tretjega in pol leta starosti.
Če opažate, da otrok izgovarja glas L kot J ves čas že okoli tretjega leta starosti in menite, da bo lahko krajši čas sledil nasvetom logopeda, lahko otroka k strokovnjaku prijavite že pred tretjim in pol letom starosti, da se otrok čim prej nauči pravilno izgovarjati in koordinirati gibe govoril, saj se na ta način izognemo, da ne bi težavo ponotranjil oziroma jo na napačen način avtomatiziral.
Vpliv staršev na razvoj otrokovega govora
Starši pomembno pripomorejo k razvoju otrokovega govora. Preko igre in neposredne interakcije se otroci učijo novih besed, stavkov, glasov; naučijo se, kako uporabljati posamezne besede v določenem kontekstu, svoj govor modulirajo glede na poslušalca in so z vsakim letom vse bolj aktivni govorci. Kljub otrokovi bistrosti in hitrosti povezovanja novih informacij, se zgodi, da starši ne dajejo poudarka na motorične govorne gibe (npr. brnenje z ustnicami, oblizovanje, dvigi jezika ipd.).
V naši kulturi je še vedno močno zakoreninjeno pravilo, da se jezika pač “ne kaže”, da to ni lepo, kar v posamezni situaciji povsem drži. Pa vendar je igranje na način “Pokaži mi, kako muca pije mleko”, “Se lahko dotakneš svojega nosu?”, “ Znaš narediti “polžka” s svojim jezikom?” lahko zelo koristno. Tovrstne vaje motorike govoril omogočajo, da otrok lažje ozavesti gibe in pozicije jezika, zob, lic, čeljusti in drugih artikulatorjev, kar med drugim omogoča, da otrok posledično lažje načrtuje in skoordinira pravilni položaj in gib jezika, ki je potreben za izreko posameznega glasu.
Kako lahko starši pomagate svojemu otroku?
Lutka Gingo (znamke GingoTalk) je prikupna zelena maskota, ki je namenjena tudi za spodbujanje otrokove motorike govoril. Starši vstavite svojo roko zadaj v glavo lutke, kazalec pa položite v lutkin jezik, ki je gibljiv v vse smeri. Priložene kartice z zabavnimi aktivnostmi so vam vodilo, da lahko otroka popeljete v domišljijski svet, se igrate, omogočate otroku, da se skupaj z lutko prosto poigra ali samo crklja, obenem pa lahko urite oziroma krepite artikulatorje.
Gingo je zabaven, prisrčen lik, zamišljen kot maskota, ki ima tudi sama težave v govoru. Težave s katerimi se spopada vaš otrok lahko prenesete na lutko, da se bo svojih napak pričel zavedati oz. pričel razločevati, da npr. JIKAJNIK ni enako kot LIKALNIK. Gingo in otrok se tako skupaj učita izgovorjave posameznega glasu, včasih se zmoti eden, včasih pa drugi, kar otroka spodbudi k ponavljanju.
Za usvajanje glasu L lahko lutko uporabite tako, da jezik pomikate navzgor, vse do zgornjih zob ali nosu, dvigujete in spuščate jezik, da prosto pade ali jezik premikate tako, da se lutka oblizuje po zgornji ustnici in še veliko več.
Lutko Gingo lahko naročite na spletni strani: www.gingotalk.com, kjer najdete še veliko idej, kako spodbujati otrokovo govorno-jezikovno komunikacijo.
