Ana je mamica ljubkega sinka Aleksa, ki vse prisotne v sekundi osvoji s svojim nasmeškom. Vsak mesec bomo v dnevniku razvojnih mejnikov spremljali njegove male in velike dosežke, ga spodbujali, da gre naprej novim ciljem in zmagam naproti, navijali zanj, da osvoji še najbolj zahtevne izzive, premaga vse ovire in nenehno uživa med raziskovanjem neznanega. Vedno znova bomo pokukali v njegov radovedni in igrivi otroški svet.
Pri 23 mesecih je kar kipelo znanje iz Aleksa ...
Pri 23 mesecih je kar kipelo znanje iz Aleksa, saj je znal že veliko povedati. Uspešno se je sporazumeval tudi z drugimi, nisva ga v tem obdobju razumela le midva. V vrtcu je znal lepo razložiti, kaj si želi. Vse, kar je povezano z osnovni potrebami (da je lačen, žejen, da ga nekaj boli ...), je znal ubesediti. Opisati je znal enostavne zadeve, na primer, kaj so počeli v vrtcu. Razumel je tudi vsa navodila in razlage ter se je na njih tudi odzival.
Hm ... najpogostejša Aleksova beseda je bila ... uf, težko se opredelim. To zagotovo ni bila 'mami', ker me je enakovredno klical z 'atijem'. Nisem nenehno poslušala: ''Mami, mami, mami ...'' Prepoznaval je barve, kot so modra, oranžna, rumena, zelena, roza, bela, črna ... Zapomnil si je, da se črni barvi v angleškem jeziku reče 'black' in se je je pogosto posluževal. Prepoznaval je tudi že razne oblike, kot so: okrogla, kvadratna in trikotna. Vedel je, da obstajajo še drugačne oblike in to je vedno ugotavljal pri nekakšnih nalogah, ni pa znal besedno opredeliti oblike.
Najbolj je užival v športnih dejavnostih na prostem. Žoga in poganjalec sta bila njegova zaveznika.
Največ zanimanja je takrat kazal za živali in avtomobile. Ko smo mu rekli, da pokaže konja, je to tudi storil in zraven je zapel: ''Ihaha ...'' Navdušen je bil nad surikatami in to besedo je tudi izgovarjal, ampak na zelo smešen način. Poznal je mačko, psa, miš, kravo, kokoško, petelina, piščanca, osla, ovco, kozo, pujsa in prav pri slednjem je bil zelo hecen, ker ga je želel z nosom oponašati, a mu to ni uspevalo. Tako da smo ga dostikrat slišali: ''Muuuu ... Hov hov ... Mijav ...'' Poznal je tudi morske in gozdne živali, vendar jih ni znal točno poimenovati. Če si ga prosil, da pokaže volka, je to tudi storil, ampak sam besede še ni uporabljal.
Ničesar ga namensko nisem učila, vse je potekalo prek igre, branja pravljic ... Vedno smo se na njegovo pobudo na sprehodu ustavili in si ogledali živali. Nobene dejavnosti niso potekale z določenim namenom, vse so izhajale iz njegovih interesov, okolja, igrač, igre ... Menila sem, da je nesmiselno ga učiti, ker sem vedela, da ga učenje čaka še v osnovni in srednji šoli. Želela sem, da izkorišča svoj notranji potencial in vse to, s čimer je bil obdan.
Kocke za igro, razvoj koordinacije in občutka opazovanja
Aleks je izredno dober opazovalec in ima izredno koncentracijo, seveda v skladu s svojo starostjo. Pri 23 mesecih je bilo to natanko 15 minut. In takrat je recimo doma osredotočeno gradil piramide iz kock. In ta dejavnost je vedno trajala do tistega trenutka, dokler se mu ni podrla. In takrat ga je v skladu z njegovim temperamentnim značajem to popolnoma iztirilo. Potem si je vedno vzel nekaj minut pavze in se je šele nato vrnil nazaj h graditvi. Te kocke so mu bile in so mu še vedno nadvse všeč, ker niso navadne, ampak so na njih živalice različnih barv in oblik. In tako lahko zraven še marsikaj drugega delava. Na primer, ko se mu stolp podre, se lahko igri priključim jaz in z raznimi sugestivnimi vprašanji s temo o živalih, barvah in oblikah, se igra nadaljuje.
Pri tej igrači mu je zanimivo tudi to, da ne grejo kocke samo ena na drugo, ampak tudi ena v drugo. To ga zelo fascinira. Menim, da je prednost vseh igrač, če imajo več namembnosti oz. več možnosti uporabe. Najslabše so tiste, ki imajo samo eno funkcijo, ker ne dajejo širine, ne omogočajo v tolikšni meri razvoja domišljije in ravno zato postanejo otrokom zelo hitro nezanimive. Pri teh kockah pa je ogromno opcij, kaj vse se lahko počne z njimi. Ena je zlaganje kocke ena na drugo, lahko jih zlagaš eno v drugo, lahko jih zlagaš po velikosti od najmanjše do največje na tleh, od najsvetlejše do najtemnejše barve. Omogočajo dejavnost, da otroci na njih poiščejo samo živali, obenem pa jih razporedijo od najmanjše do največje živali. Ker so živali iz različnih skupin, lahko vprašaš otroka: ''Kje živijo živali?'' Potem so tukaj še oblike, ki so morda za dvoletnika še malo težje za razumevanje. Aleks je pri tej starosti poznal krog in trikotnik, ampak lika, kot sta zvezdica in srček otrok večkrat sreča, zato ju je tudi tako majhen že razločeval. Starejše otroke se lahko povpraša še, koliko kotov imajo posamezniki liki. Takšne igrače resnično omogočajo neskočno igro. Pa še nekaj sem se spomnila ... Te kocke pripomorejo tudi h krepitvi fine motorike pri metanju kock skozi luknje. Nad igračo sem zelo navdušena, ker bo lahko z Aleksom dlje časa in ne bo že jutri šla v pozabo.
Kocke so narejene iz lesa in ta material je prijazen za uporabo, dlje časa zdrži, je topel, prijeten na otip. Resnično imam bistveno raje les kot plastiko.
Lončki za zlaganje stolpa odlični za koordinacijo med očmi in rokami
Aleks je na splošno zelo oboževal visoke stolpe. Zato se je tudi ure in ure igral z lončki za zlaganje stolpa. Tako kot je rad gradil piramido z živalicami, so mu bili všeč tudi lončki. Ja, lončki pa so iz plastike, vendar moram poudariti, da so 100 % brez PVC in ftalatov, kar mi je zelo pomembno. So nestrupeni in varni. Aleksa pustim velikokrat, da se sam igra, res ga nimam ves čas na očeh. Poleg tega, da mu zaupam, da bo pravilno ravnal z igračo, je tudi narejena tako, da je popolnoma varna za uporabo. In to me še dodatno pomirja. Zato vedno kupujem igrače v preverjenih trgovinah in se izogibam majhnim, plastičnim, ''neumnim'' igračam za pet minut, po katerih me Aleks nagovarja, ampak pri tem sem kar dosledna. ''Neumno'' igračo raje zamenjamo za žemljico ali čokoladico.
Spet moram izpostaviti – s temi lončki lahko počne marsikaj. Lahko jih razvrsti od najsvetlejše do najtemnejše barve, od najmanjšega do največjega. Je pa res, da jih zelo rad uporablja tudi, ko se kopa. Nekateri imajo luknjice in iz njih teče voda, z drugimi lončki se poliva po glavi. On uživa, jaz pa sem brezkrbna, ker jih je lahko vzdrževati. Samo obrišem jih in so en dva tri suhi.
In res, kot mamica sem navdušena nad lončki, ker omogočajo raznovrstno igro, čeprav na prvi pogled tega ne zaznamo. Otrok in starši potrebujejo samo malo domišljije in igrača lahko postane mnogo več. In če so morda igrače, ki jih je treba zlagati v stolp naporne zanj, ker mora vztrajati, je na koncu zelo ponosen sam nase, ko mu uspe in vidi končni rezultat. Ker je temperamenten, kot semže omenila, so takšne igrače resnično zelo dobre za njegovo osebnost.
In če zaključim še ta dnevnik ... Točno vem, katere igrače moram vzeti s sabo, ko se nekam odpravimo. Ravno zato, da ne ''vlačimo'' milijon igrač s sabo. To je še ena prednost teh igrač, ki ponujajo več možnosti za igro. Zato vedno vzamemo s sabo kocke in lončke in za cel teden imamo ''mir''. Poleg vseh ostalih aktivnosti na izletu ali počitnicah se lahko igra s svojima ljubima igračama. Za njegovo ''animacijo'' je tako poskrbljeno. Zato nam ni treba pol prtljažnika napolniti z igračami ... Nikoli ...
