Helikopterski starši nenehno kot helikopter bdijo nad otrokom, izraz je uporabil že dr. Haim Ginott leta 1969 in z leti je dobil na veljavnosti. Gre za starše, ki so preveč osredotočeni na svoje otroke, prevzemajo preveč odgovornosti nase, namesto, da bi otrokom dopustili, da se učijo iz lastnih izkušenj.

Psihologinja Ann Dunnewold pravi, da so helikopterski starši tisti, ki so preveč vpeti v starševstvo, ki preveč bdijo nad otrokovim življenjem, ga preveč nadzorujejo, so preveč zaščitniški in pričakujejo popolnost. Nadaljuje, da se takšni starši ves čas igrajo z otrokom in usmerjajo njegovo vedenje, on pa nima časa za samostojno igro. V osnovni šoli se potrudijo, da otrok dobi točno določenega učitelja ali trenerja, izberejo njegove prijatelje in aktivnosti, s katerimi se ukvarja, mu pomagajo pri domači nalogi in ostalih šolskih projektih.

Kaj so sprožilci za helikoptersko starševstvo?

Strah pred posledicami: Starši se lahko bojijo nizke ocene, zavrnitve športnega moštva ali na razgovoru za službo, še posebej, če menijo, da bi lahko pomagali več. Po besedah dr. Deborah Gilboa poskušajo preprečiti posledice – nezadovoljstvo, napor, težko delo, slabe rezultate, za otroka so odlični učitelji, vendar ne za življenje.

Tesnobni občutki: Skrbi jih zaradi gospodarstva, trga dela in sveta, zato so prisiljeni k večjemu nadzoru nad otrokovim življenjem, da ga zaščitijo. Prav zaradi tega prevzamejo nadzor, da lahko otroku preprečijo, da bi se poškodoval ali bil razočaran, meni dr. Daitch.

Prekomeren nadomestek: Odrasli, ki se niso počutili ljubljeno, so jih zapostavljali v otroštvu, to kompezirajo z lastnimi otroki. Prevelika pozornost in spremljanje vsakega njegovega koraka sta poskusa odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih pogrešali v svojem otroštvu.

Pritisk s strani drugih staršev: Ob opazovanju drugih staršev, ki so vpleteni v vzgojo in so preveč zaščitniški, so pod pritiskom, da morajo tudi sami ravnati enako. Dr. Daitch meni, da so starši prepričani, da so slabi, če niso popolnoma vpleteni v otrokovo življenje.

Vplivi helikopterskega starševstva

Helikopterski starši začnejo z dobrim namenom, toda težko je biti vpleten v otrokovo življenje in ob tem ne izgubiti perspektive o tem, kaj potrebuje. Dr. Gilboa izpostavlja, da zavzeti starši poskrbijo, da otrok čuti, da je ljubljen in sprejet, da postane samozavestnejši in ima možnost za rast. Toda, ko jih prevzame strah, na tem temeljijo njihove odločitve, je težko slediti, kaj vse se otrok nauči oz. vsakemu njegovemu koraku. ''Neuspeh in izzivi otroke naučijo novih veščin in kar je najpomembneje, otroci se naučijo, kako se spopasti z neuspehom in izzivi.''

Nižja samozavest: Pretirano starševstvo v otroku sproži odpor, s tem dobi sporočilo, da mu starši ne zaupajo, da samostojno odloča, in posledično to vodi k pomanjkanju zaupanja v lastne sposobnosti.

Nerazvite sposobnosti: Če so starši vedno ob otroku in preprečijo kakršnokoli težavo, nima priložnosti naučiti se, kako naj se spopade z izgubo, razočaranjem ali neuspehom. V odrasli dobi se ne počuti kompetentnega za samostojno soočanje s stresom.

Povečana tesnobnost: Študija z washingtonske univerze je pokazala, da je prekomerno starševstvo povezano z višjo stopnjo anksioznosti in depresije.

Občutek upravičenosti: Otroci, ki so jim starši ves čas prilagajali družbeno, akademsko in športno življenje, razvijejo občutek, da hodijo po svoji poti in da so do nje upravičeni.

Nerazvite življenjske spretnosti: Starši s tem, ko otroku vedno zavežejo čevlje, pospravijo zanj krožnik, pripravijo kosilo, operejo perilo in spremljajo napredek v šoli, škodijo, saj potem ni sposoben sam miselno in fizično opraviti zadanega.

Kako se izogniti helikopterskemu starševstvu, kako poskrbeti za otroke, ne da bi zavirali njihovo sposobnost učenja pomembnih življenjskih veščin? Dr. Giboa pravi, da je starševstvo zahtevno delo. Starši morajo budno paziti na otrokova čustva, stresorje, moč, obenem morajo imeti v mislih, da bodo nekoč odrasli, in kakšni želijo, da bodo. In v tem procesu je treba tudi nekaj pretrpeti, tako otroci kot tudi starši. To dejansko pomeni, da otrokom omogočijo razočaranje in da delajo naprej tudi ob neuspehu, dovolijo, da opravljajo naloge, za katere so psihično in fizično sposobni. Naredite en korak nazaj pri reševanju otrokovih težav, kajti tako mu boste pomagali, da bo postal samozavesten in močan kot osebnost.

Avtor: N.K. 
Vir: What Is Helicopter Parenting?