Pri čuječnosti smo pristotni tukaj in zdaj, starši se zavedamo svojih čustev, prav tako čustev svojih otrok, še več, zavedamo se, kaj se dogaja z nami in otrokom, kakšni so medsebojni odnosi. Strokoven pogled na to, kaj pridobimo s tem, da opazujemo sebe in kako se to odraža v našem življenju, nam je predstavila mag. Maja Bajt, univ. dipl. psih., spec. integr. psihoterapije, z Inštituta Tukaj in zdaj.
Kaj pomeni čuječnost? Se nanaša na nas starše ali na otroke?
O čuječnosti v zadnjih letih veliko pišemo, govorimo in slišimo, največkrat v kontekstu strategij za ohranjanje in izboljševanje našega (duševnega) počutja in (duševnega) zdravja. Čuječnost je v osnovi usmerjena pozornost na naše zavedanje, na različne aspekte našega zavedanja – na naše telesne občutke, misli, čustva, vedenjske reakcije in na zaznave iz naše okolice – kot se porajajo v trenutku tukaj in zdaj. Ni pa čuječnost vezana le na zavedanje. Pomemben del čuječnosti je tudi odnos do našega zavedanja – ta naj bi bil odprt, radoveden, nepresojajoč, prijazen do sebe … Čuječnost ni vezana na specifične posameznikove lastnosti ali starost, saj gre za sposobnost in spretnost, ki je vezana na vsakega posameznika, vse ljudi. Biti čuječen pomeni, da se zavedam svojega doživljanja, doživljanja drugih, dogajanja v okolici. Pomeni biti v stiku s sabo, drugimi, z okoljem okrog nas.
Se čuječnosti lahko priučimo ali nam je prirojena?
Čuječnost spada med osnovne človeške sposobnosti, čuječni smo lahko prav vsi, vendar podobno kot pri ostalih človeških lastnostih – smo si različni pri tem. Je pa čuječnost hkrati tudi spretnost, ki jo lahko razvijamo z redno vadbo – kot bi krepili mišice, krepimo sposobnost nepresojajočega zavedanja v trenutku, kar pa včasih ni niti najmanj enostavno. Čuječnost je pristop, ki je že tisočletja prisoten v različnih duhovnih in filozofskih tradicijah, v zadnjih letih pa močno prisoten tudi v znanosti – na področju psihologije, nevroznanosti itn. Čuječnost ima številne pozitivne izide in učinke, potrjene s številnimi raziskavami.
Kaj pridobimo s tem, da opazujemo sami sebe, svoja čustva? Kako se to odraža na odnosih?
Pri čuječnosti ne gre zgolj za opazovanje sebe ali svojih čustev, gre za odprto, široko zavedanje na odprt, radoveden, nepresojajoč način. Z radovedostjo se zanimamo zase in svoje doživljanje ter prav tako za druge in njihovo doživljanje. Čuječnost ima številne doprinose, tudi za odnose. Najpomembnejše – s pomočjo čuječnosti ustvarjamo in razvijamo pristen stik s sabo. Pristen stik s sabo je v osnovi temelj pristnih odnosov z drugimi. Čuječnost nam pomaga, da smo bolj prisotni z drugo osebo, bolj prisotni v trenutku, bolj prisotni v odnosu. Čuječnost nam pride prav pri izstopanju iz avtomatskih načinov našega odzivanja – več kot polovico svojega budnega stanja namreč preživimo na »avtomatu«, pogosto tudi v odnosih: reagiramo podobno na podobne dražljaje, imamo ustaljene načine odzivanja na določene ljudi … Čuječnost nam pomaga, da smo v odnosu bolj prisotni v trenutku, kar pomeni večjo kakovost odnosa, bolj polno doživljanje odnosa. Zavedanje naših misli, čustev pa seveda pomeni tudi, da se lahko bolj jasno izražamo, govorimo o občutkih, smo manj reaktivni, impulzivni.
Kakšne so prednosti čuječnosti za posameznika?
Pozitivni učinki/koristi čuječnosti so številne. Po raziskavah, ki jih je v zadnjih letih kar precej, ima čuječnost številne pozitivne učinke za posameznikovo počutje, zdravje, odnose, učinki so dokazani celo na ravni posameznikovih možganov (področje nevroznanosti). Metaanaliza več sto raziskav kaže, da ima čuječnost pomemben vpliv na zmanjšanje doživljanja posameznikovega stresa, anksioznosti in depresivnosti. Zmanjšanje doživljanja stresa seveda pozitivno vpliva tudi na posameznikovo telesno zdravje, zmanjšano obolevnost, boljši imunski sistem. Številne pozitivne učinke beležimo tudi na področju krepitve posameznikovih kognitivnih funkcij, predvsem se okrepi področje posameznikovega prefrontalnega korteksa in s tem različne izvršilne funkcije. To se kaže predvsem v večjem fokusu, v jasnosti misli in boljšem delovnem spominu. Okrepi se tudi regulacija čustev – bolj smo zmožni ostajati prisotni s svojimi čustvi, ne da bi nas preplavljala, ne da bi impulzivno reagirali. Izboljša se tudi skrb zase, sočutje do sebe. S pomočjo čuječnosti pa tudi doživljamo življenje bolj polno.
Kako lahko starši vzgajamo čuječnega otroka? Kaj so ustrezne metode za to?
Čuječni starši so najboljša popotnica in hkrati »metoda« za vzgajanje, razvijanje čuječnosti pri otroku. Torej, če starši pri sebi razvijajo čuječnost in so čuječni – če je to njihov način življenja, bivanja, potem bo to že zelo veliko, če ne celo največ. Čuječnost namreč presega nabor tehnik/metod, čuječnost je način bivanja. Prisotnost v trenutku, s sabo, drugimi, odprt, radoveden, nepresojajoč odnos do doživljanja, zavestni odzivi namesto impulzivnih reakcij.
Kateri elementi tvorijo čuječno vzgojo?
Temelj čuječne vzgoje je prisotnost, poln stik med starši in otrokom/otroci. Pomeni opaziti, biti z, začutiti … Kadar starši razvijajo in vnašajo čuječnost v odnos z otrokom, lahko otroka opazijo, bolj vidijo, začutijo … Razvijajo tudi večje zavedanje sebe kot staršev, večje zavedanje svojih načinov odzivanja, vedenja, čustvovanja in vzgajanja. Boljše zavedanje in večja prisotnost je hkrati tudi pomemben predpogoj, da se lahko na otroka bolj uglasimo – ga bolje začutimo, razumemo, prepoznavamo njegove resnične potrebe in se odzivamo nanje.
Pogosto govorimo o vzgoji v smislu »vzgojnih« metod, četudi bi morali pravzaprav pogosto govoriti o odnosu kot temelju vzgoje, odnos je v resnici tisto, kar je dolgoročno pomembno in je pomemben dejavnik tudi za otrokovo psihološko blagostanje in pozitivne izide za posameznikovo dobro (duševno) zdravje in življenje.
Kako čuječni starši reagirajo, postavljajo omejitve, pravila, kaznujejo otroka? Ali obstajajo slabosti pri čuječnem načinu vzgajanja? Kakšne osebe postanejo otroci v odrasli dobi, če so odraščali ob čuječnih starših? Kaj pridobi otrok?
Če elemente čuječnosti vnesemo z otrokom, to pomeni, da s svojim zavedanjem uglašujemo nanj, skušamo zaznavati, kaj otrok občuti, razmišlja, doživlja, čuti in v resnici potrebuje. Čuječno zavedanje otrokovega doživljanja z odprtostjo, radovednostjo, brez obsojanja, kritiziranja, moraliziranja pomeni, da lahko z otrokom vstopamo v bolj pristen stik, smo z njim in z njegovim občutenjem in doživljanjem, ne glede na to, kakšno to je. To za otroka pomeni tudi, da otrok lažje predela svoje težke občutke, lažje umiri svoja čustva (mu pomagamo in na ta način tudi učimo regulacije čustev), pomagamo mu tudi pri prepoznavanju in zadovoljevanju njegovih resničnih potreb. Raziskave kažejo, da so uglašeno odzivanje na otroka, resnična prisotnost in pristen stik, pomembni dejavniki za otrokov ugoden psihološki razvoj, na razvoj varnega tipa navezanosti med njim in starši, kar je izjemnega pomena za otrokovo nadaljnje življenje, njegovo duševno zdravje in za njegove odnose naprej. Čuječnost v starševstvu ne pomeni, da otrokom ne postavljamo omejitev in pravil, jih pa postavljamo zavestno, ne impulzivno, ko je to zares potrebno, na nek primeren, uglašen način.
Kako okrepimo čuječnost v družini?
Čuječnost v družinsko življenje prinaša večjo kakovost v smislu odnosov kot tudi družinskega življenja in skupnega časa. Lep in precej enostaven primer krepitve čuječnosti v družini je polno doživljanje skupnih trenutkov. V povprečnem dnevu je nešteto, na videz povsem vsakdanjih trenutkov, ki gredo pogosto mimo nas, vendar pa se v njih skriva veliko radosti. Izziv za jutrišnji dan: povsem odprto, radovedno opazujte kratke (prijetne) družinske trenutke. Ko zjutraj sedite pri zajtrku, opazujte občutke v telesu, vaše misli, čustva, opazujte, kaj vidite/slišite/vonjate/okušate, opazujte z odprtostjo svoje otroke – kot bi jih videli prvič.
Avtor: N.K.
