Ana je mamica ljubkega sinka Aleksa, ki vse prisotne v sekundi osvoji s svojim nasmeškom. Vsak mesec bomo v dnevniku razvojnih mejnikov spremljali njegove male in velike dosežke, ga spodbujali, da gre naprej novim ciljem in zmagam naproti, navijali zanj, da osvoji še najbolj zahtevne izzive, premaga vse ovire in nenehno uživa med raziskovanjem neznanega. Vedno znova bomo pokukali v njegov radovedni in igrivi otroški svet.
Kaj vse je Aleks že znal pri 20 mesecih?
Aleks je pri 20 mesecih znal samostojno jesti in piti. Obenem je bil z montessori nožem spreten pri rezanju banane, avokada in jagod. Prav tako je bil samostojen pri umivanju rok in obuvanju čevljev. Zunaj se je že vozil naokrog s poganjalcem.
Midva sva mu od samega začetka dajala priložnosti, da je vse lahko poskušal narediti sam, pri tem pa sva ga spodbujala. Najin prioritetni cilj je bil, da postane čim bolj samostojen, da naju pri vsakodnevnih opravilih oz. pomoči njemu čim prej razbremeni. Tako sva imela več energije za pomembnejše zadeve. Tako sva bila tudi bolj potrpežljiva. Pomagal je pri gospodinjskih opravilih. Vedno je za sabo pospravil. Ko je pojedel, je splezal s stolčka, vzel krožnik in pribor ter ju odnesel v kuhinjo. Več ni mogel, ker je bil precej majhen in drugih stvari ni dosegel. V prihodnosti je plan, da začne umazano posodo zlagati tudi v pomivalni stroj. Obiskovanje vrtca je samo pripomoglo k njegovi večji samostojnosti. Seveda je tako tudi dobil občutek, da zna, da zmore.
Dejansko je vedno zelo rad pomagal, pri tem ga ni bilo treba še posebej motivirati. Sam sebe je gnal pri tem. Odlično mu je šlo tudi nošenje umazanih oblačil v koš za perilo. Z veseljem pa je pomagal tako meni kot tudi očku, ki mu je dober vzgled. Niso vsa gospodinjska opravila le moja domena. Priznati pa moram, da je bilo njegovo najljubše opravilo pometanje. Metla mu je bila zelo zanimiva. Za božič, ko je bil star eno leto in pol, je dobil montessori nož, s katerim je začel rezati in si pripravljati malico.
Hm ... razmišljam, ali sem si zato, ker je pri vsem sodeloval tudi Aleks, vzela več časa ... Me je jezilo, če ni bilo vse narejeno, tako kot sem si jaz želela? Ja, tukaj sem imela malce izziva ... Rada imam, da je vse zelo urejeno. Popolno. In seveda Aleks pri tej starosti še ni zmogel doseči mojega kriterija, zato sem to morala razčistiti sama pri sebi, znižati kriterij in se ne jeziti nanj. Sprijaznila sem se s tem, da ni nič narobe, če ni vse popopolno na prvi pogled. Zato, ne bom skrivala ... Če se mi je mudilo s pripravo kosila, sem mu raje zavrtela risanko, kot da sem ga povabila, da mi pomaga. Če pa sem imela čas in je bilo treba pripraviti malico, sem organizirala delo tako, da je bilo le-to del igre. Takrat sem mu vedno dala priložnost, da dela on in je čim bolj samostojen.
Jezen je, če mu nekaj ne uspe ...
Izpostavila bi dejstvo, da je Aleks zelo spreten, je pa tudi otrok, ki – če ni 100-odstotno prepričan, da bo naredil nekaj odlično, tega sploh ne bo poskusil. Tako se zelo jezi, če mu nekaj ne uspe. Zelo joka in tudi odvrže vse od sebe stran. Tudi sam se meče po tleh, zraven pa govori: ''Jaz tega ne morem. Jaz tega ne znam ...'' Dejansko je zelo zahteven tudi sam do sebe.
Za primer lahko izpostavim rezanje sadja ... Če mu ne bi zraven kuhinjskega pulta nastavila lesenega kuhinjskega pomagalčka, bi imeli vsak dan na programu trmo in jezo. Družinsko dramo! Prav tako je ta pripomoček odličen tudi zato, da me ni nenehno strah, da bo padel. Na njem je povsem varen, medtem ko so mu stvari na višini dostopne. Dostikrat sva tako skupaj pripravljala muffine. Zelo rad je stresal moko in sladkor v posodo ter potem vse skupaj mešal. Zato moram poudariti, da ima ta leseni kuhinjski pomagalček veliko prednosti. Otrok lahko sodeluje pri vsem, mami ga ni treba držati v naročju, ni mu treba sedeti na pultu ... Vse ima na dosegu rok, če je na voljo ta pomagalček. Resnično pa je zelo dobro zavarovan, da ne more pasti nazaj na hrbet. Super je tudi to, da otrok lahko sam spleza nanj brez pomoči staršev. Pride pa nam prav ne le v kuhinji, ampak tudi v kopalnici, saj si lahko tako sam tam umije roke in pripravi zobno krtačko, na katero mu jaz dam zobno pasto. Odlično je to, da ga lahko premaknem kamorkoli. Videti je zelo lepo, zlije se s prostorom. Pri nas je lepa lesena dopolnitev, saj imamo tudi imitacijo lesenih tal.
Za lesen kuhinjski pomagalček sem izvedela prek družbenih omrežij, obenem sem videla, da ga imajo tudi druge prijateljice. To je trenutno zelo trendovska stvar za otroke. Ampak ne samo to! Podpira tudi načela montessori pedagogike, ki jo kot vzgojiteljica zelo dobro poznam. Uporabljam jo tudi pri vsakodnevni vzgoji Aleksa. Ravno zato lesen pomagalček priporočam tudi ostalim mamicam. Na varen in praktičen način lahko tako otroku podari priložnosti za učenje in pridobivanje samostojnosti obenem. Otrok resnično dobi občutek, da sam zmore, je samozavestnejši in hitreje napreduje.
