UNICEF je letos opozoril na porast stisk med otroki in mladimi v Sloveniji. Temu so botrovali zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevane širjenja okužb. To so zaznali tudi na UNICEF-ovih varnih točkah. 20. november – UNICEF-ov svetovni dan otroka poteka v znamenju duševnega zdravja.
V Sloveniji je 1050 varnih točk. V 19 letih so zaživele v 120 slovenskih krajih. Varne točke so avtobusi, cvetličarne, frizerski saloni, knjigarne, knjižnice, policijske postaje, mladinski centri, vulkanizerski servisi itd., kjer otrokom in mladostnikom več kot 2050 prostovoljcev nudi zaščito, pomoč ali nasvet, ko se znajdejo v stiski. Veliko varnih točk je ob šolskih poteh, v mestnih središčih in blokovskih naseljih.
Za pomoč prosijo, če jim kdo grozi, jih nadlegujejo sovrstniki, so pozabili ključe, so se izgubili, imajo težave v družini, želijo napolniti mobilni telefon, potrebujejo nasvet, pozornost, razbremenilni pogovor, želijo priti v stik s starši ... V šolskem letu 2020/21 so zabeležili obiske osmih otrok, ki so se soočali z resnejšimi težavami v duševnem zdravju. Vzroki za njihov obisk so bili tudi medvrstniško nasilje, konflikti in težave v družini. Pogosto varno točko obiščejo tudi zaradi manjših težav. Alja Skele, vodja zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija, je dejala: ''Včasih namreč otroci varne točke obiščejo, ker potrebujejo prijazen pogovor ali zgolj iz radovednosti, kako je točka videti. Nekateri prostovoljci se z otroki pogovarjajo o različnih temah, od zaljubljenosti, do skrbi povezanih z vpisom v srednjo šolo, o kajenju, alkoholu in podobno.''
Junijska raziskava UNICEF-a Slovenija je pokazala, da se večina otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom. Kar 70 odstotkov jih je poročalo o nepojasnjeni bolečini v trebuhu, prsih, slabem počutju, motnjah spanja, dolgotrajni žalosti ali obupu (nekateri so občutili tudi več simptomov hkrati, ki so trajali dlje časa). 50 odstotkov sodelujočih pri raziskavi je opazilo pri sebi porast stisk in tesnobe. 21 odstotkov otrok in mladih svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, 60 odstotkov njih pa je zaradi epidemije strah prihodnosti. Ugotovili so, da večina rešuje svoje stiske sama in brez pomoči drugih. Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka, je opozorila, da stiske otrok in mladih ostajajo po večini prezrte in neslišane. Pandemija je po njenih besedah povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa poglobila, njihov obseg pa bomo kot družba še dolgo občutili. Za glavnega krivca ne šteje pandemije covida-19, vzroke je treba iskati po njenem mnenju tudi v odnosih, ki so bili že prej. ''V zadnjih dveh letih se je še bolj pokazalo, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo na naše notranje počutje; z izolacijo ter s soočanjem s strahovi in z žalostjo pa se duševne stiske mnogih še poglobijo. Pandemija je z vzdušjem nevarnosti, ogroženosti, neobvladljivosti pustila številne težke občutke, med njimi veliko negotovosti, strahu in nemoči. S tem pa je ustvarila idealne pogoje, da so tisti odnosi, ki so že tako bili skrhani, postali še bolj nefunkcionalni. Največje žrtve teh odnosov pa so otroci.''
Alja Skele poudarja, da otroci in mladi potrebujejo podporo odraslih oseb, druženje s prijatelji in varnost družine ter šole. Dejala je: ''Sodeč po raziskavi med otroki in mladimi v Sloveniji namreč večina rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo. Na odraslih pa je odgovornost, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju, vodimo z zgledom, ko smo empatični drug do drugega, ter znamo in zmoremo otrokom in mladim v stiski pomagati, jim svetovati in jih napotiti.''
Kreativno otroško mesto Minicity je tudi varna točka.
Kreativno otroško mesto Minicity Ljubljana je ena izmed UNICEF-ovih varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki v stiski. Če so se izgubili, jih kdo nadleguje, so bili priče kaznivemu dejanju, ne morejo priklicati staršev, če jim kdo grozi, jih nadlegujejo sovrstniki, so pozabili ključe, so se izgubili, imajo težave v družini, želijo napolniti telefon, potrebujejo nasvet ali pozornost ... jim bodo receptorka, animatorji in drugi zaposleni, ki so usposobljeni prostovoljci in znajo ukrepati v kakršnikoli situaciji, ponudili zaščito in nasvet. Da bodo vedeli, da se lahko zatečejo v Minicity, je na vidnem mestu nameščena prepoznavna nalepka s smejočo hišico. K nam se lahko zatečejo pred nasiljem, če potrebujejo le nasvet ali obliž, odgovor na vprašanje, ki jim ne da miru. Vstopijo lahko povsem brez strahu in jim bomo pomagali. Varna točka omogoča anonimnost.
Sobota, 20. november, UNICEF-ov svetovni dan otroka, poteka v znamenju duševnega zdravja.
UNICEF opozarja, da moramo destigmatizirati duševno zdravje, se naučiti prepoznati čustva in stiske, o njih spregovoriti in nanje čim prej ustrezno ukrepati. Reper Boštjan Nipič Nipke, založba Menart, Občina Trbovlje, UNICEF-ovi junior ambasadorji in drugi otroci, tudi iz Osnovne šole Trbovlje, so pred UNICEF-ovim svetovnim dnevom otrok spregovorili o duševnem zdravju. Poglejte si videoposnetek.
18-letni Lovro: ''V zadnjem letu smo vsi ljudje morali malo spremeniti življenjski slog, tudi mladi. Zdi se mi, da je bilo manj interakcij med posamezniki, tudi vrstniki, več časa smo bili na socialnih omrežjih, na telefonu, in je bilo zaradi tega mogoče tudi več stisk pri mladih. Vemo pa, da mladi potrebujejo vrstniško družbo, torej to je slabo vplivalo na mladostnike.''
11-letni Žak: ''Lani, ko ni bilo šole in je bil (pouk) na daljavo, sem bil osamljen, ker ob sebi nisem imel šolskih prijateljev in se nisem toliko družil.''
14-letna Ranya: ''V zadnjem letu sem opazila, da se dosti otrok počuti v stiski, ker smo bili veliko doma in je tudi veliko staršev delalo od doma in nismo imeli pomoči pri šoli. Ko smo prišli nazaj v šolo, pa smo se morali veliko naučiti in je bilo pretežko.''
15-letni Jakob: ''V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil strah, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan. Dela je bilo več, druženja pa manj, kar je gotovo vplivalo na mlade. Mladi nismo dovolj slišani s strani odraslih; ne vem ali ne razumejo naših problemov, ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno in to bi bilo potrebno v prihodnosti spremeniti.''
Otrokom podpora družine in druženje s prijatelji veliko pomenita in to vpliva na njihovo zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče. Za boljše počutje in nadzorovanje stresa jih 26 odstotkov potrebuje umetnostno ustvarjanje in šport.
14-letna Izabela Lara: ''Vsak hobi, to je pri meni ples, pomaga pri vsaki stiski in problemu. Mislim pa, da smo premalokrat vprašani, 'kako si'. Pa ne samo, 'kako si – v redu', ker to vsak reče. Ampak tako, da tisti, ki nas vpraša, res tako misli in da mu lahko povemo, kako se počutimo, ne samo 'v redu', ker nihče ni 'samo v redu'.''
Otroke je podprl reper Boštjan Nipič Nipke. V videoposnetku se vrti njegova pesem Noben me ne razume. Dejal je: ''Duševno zdravje se mi zdi zelo pomembno, ne samo pri otrocih, pa vendar se tam vse začne. Sem mnenja, da bi morali v učni program že v osnovnih šolah vključiti psihoterapijo, kjer bi se lahko otroci pogovarjali in izražali o tem kako se počutijo, saj pogosto tudi doma nimajo tega prostora. Vsak posameznik lahko poskrbi za svoj odnos do družbe, da bo ta bolj empatičen, razumevajoč, topel in človeški, predvsem pa nam mora biti mar, ne samo za sebe.''
Ste na družbenih omrežjih zasledili ključnik #kakosepočutiš? Otroci in mladi z njim odpirajo pogovor o čustvih, odrasle pozivajo, da jim prisluhnejo, vrstnike pa, da poiščejo pomoč v stiski. Pridružili so se jim Sanja Grohar, Maja Ferme, Urška Majdič – UMA, Tjaša Kramarič, Nika Krmec in Klara Leben. Znani so spregovorili o svojih stiskah in skrbi za duševno zdravje.
Računalniška igrica Pacman se je prelevila v ČustvoLjuba in z njo lahko na #kakosepočutiš odkrijemo abecedo čustev ter pomagamo destigmatizirati duševno zdravje.
Kampanjo podpirajo tudi podjetja, ki bodo z zaposlenimi izvedla posebne delavnice za prepoznavanje in odslikavo čustvenega stanja ter nadzorovanje čustev. Izkušnjo in znanje bodo lahko prenesli v družinsko in lokalno okolje. UNICEF Slovenija vabi podjetja, da se pridružijo projektu. Takšne delavnice tudi izvajajo za pedagoško osebje.
Opozorili so, da velik problem predstavljajo nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev, kot tudi nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Prizadevajo si krepiti dostop in odzivnost sistema prek naslavljanja sistemskih vrzeli. Župane UNICEF-ovih otrokom prijaznih mest so pozvali, da v lokalnem okolju odprejo polje pogovora o duševnem zdravju, pomagajo rušiti stigme in normalizirati pogovor, pregledajo obstoječe resurse in podporne storitve ter jih povežejo v sistem obravnave duševnega zdrava otrok in mladih. Razmislijo pa naj tudi o dodatnih aktivnostih, ki jih lahko sprejme občinska uprava za naslavljanje sistemskih vrzeli na tem področju. Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija, je dejal: ''Čaka nas veliko dela na področju duševnega zdravja otrok in mladih v Sloveniji. A prvi korak do boljšega počutja ostaja preprosto vprašanje 'kako se počutiš'. Če bomo vsi bolj senzibilni do sebe in drugih, če bomo znali prepoznavati čustva in se o njih iskreno pogovarjati ter prositi za pomoč v stiski, bomo naredili ogromno.''
Photo by Andrea Piacquadio from Pexels
Vir: UNICEF
