Starši se pri vzgoji opirajo na metode, načela in prijeme, ki jih prinaša določena vzgoja, odločajo se med sočutno, nasilno in nenasilno avtoritarno, permisivno, dansko, Montessori...
Permisivna vzgoja recimo sloni na tem, da imajo starši zelo radi svoje otroke, a jim postavljajo le malo omejitev oz. usmeritev. Od njih ne pričakujejo, da se bodo zrelo vedli in imajo z njimi prijateljski in ne t. i. starševski odnos, skratka prevlado v kaotičnem in nestanovitnem ozračju doma prevzame otrok. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj prednosti in slabosti takšne vzgoje.
Po besedah klinične psihologinje Diane Baumrind so permisivni starši bolj odzivni kot zahtevni, netradicionalni, prizanesljivi, otrokom dovolijo, da se sami odločajo in se izogibajo soočenjem. Če boste pozorno opazovali družino, kjer vladajo načela permisivne vzgoje, boste spoznali, da sta mama in oče kot starejši brat in sestra otroku in ne nastopata v tradicionalni vlogi staršev. Njihovi otroci po navadi odraščajo svobodno, kljub temu pa obstajajo pomisleki, da je učinkovita, ker se jim ne postavlja dovolj pravil in ker starši nimajo vzpostavljene avtoritete nad svojimi otroki.
Prednosti permisivne vzgoje
- Otrokom je dopuščeno, da povedo, o čem razmišljajo, ne obveljata le beseda in volja staršev.
- Ker vedo, da jih bosta mama in oče imela rada, ne glede na to, kaj bodo naredili, so bolj samozavestni v primerjavi z drugimi sovrstniki.
- Spodbuja se jih, da so ustvarjalni, kar vodi k temu, da imajo številne hobije in zelo bujno domišljijo.
- Konfliktnih situacij je zelo malo, ker se starši trudijo izpolniti njihove želje in potrebe.
Slabosti permisivne vzgoje
- Izpostavljajo, da je takšna vrsta vzgoje povezana s problematičnim vedenjem v odrasli dobi.
- Pri otrocih so opazili, da svoje težave ponotranjijo in jih ne poskušajo rešiti.
- Otroci ne vzpostavijo pravega občutka, kje so meje, saj se starši odzovejo le na njihova dejanja, jim pa ne postavijo vnaprej pravil in sankcij, če so le-ta kršena.
- Ne razumejo popolnoma, kaj pomeni spoštovati nekoga, kar lahko postane izziv v šoli ali na delovnem mestu.
- Niso navajeni slišati: ''Ne.'', zato so zelo presenečeni, ko to slišijo zunaj doma od koga drugega.
Vzgojni pristopi so lahko različni, nekateri lahko funkcionirajo v določeni družini, v drugi pa ne.
Pri permisivni vzgoji po navadi otrok postane vodja v družini, vse mu je dovoljeno, sliši vedno znova le: ''Da.'' Prepričan je, da se vse vrti okrog njega, dobi občutek večvrednosti, nauči se, kako doseči svoje z manipulacijo. Starši se poslužujejo manevrov, kot so podkupovanje, popuščanje, samožrtvovanje, zanemarjanje, pridiganje in nerganje, posledično otrok odrašča v zelo nestanovitnih okoliščinah.
Vir: Prirejeno po The Pros and cons of Permissive Parenting.
Avtor: N.K.
Photo by Emma Bauso from Pexels
