Vzgoja in razvoj otrok sta kompleksna procesa, ki zahtevata poznavanje tako pravic kot tudi dolžnosti otrok. Razumevanje teh dveh vidikov je ključno za starše, pedagoge in vzgojitelje, saj omogoča ustvarjanje zdravega okolja, kjer otroci lahko rastejo, se učijo in razvijajo. Vključili smo tudi komentar o tej tematiki Domna Petelina, univ. dipl. pravnika, ki se je specializiral za šolsko pravo in napisal knjigo Vodnik po pravicah učencev v osnovni šoli.
Pravice otrok so določene že v najvišjem pravnem aktu v Republiki Sloveniji – Ustavi RS
Domen Petelin, univ. dipl. pravnik, ki se je specializiral za šolsko pravo in napisal knjigo Vodnik po pravicah učencev v osnovni šoli, nam je razložil, kakšno je njegovo strokovno stališče glede pravic in dolžnosti otrok v sodobni družbi ter kako vidi njihovo pomembnost in vlogo pri otrokovem razvoju. ''Pravice otrok so določene že v najvišjem pravnem aktu v Republiki Sloveniji – Ustavi RS. V Ustavi RS imamo celo samostojen člen (56. člen - pravice otrok), ki na splošni ravni določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb ter da človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Zlasti slednje je pomembno, ker se poudari, da imajo otroci sorazmerno svoji starosti in zrelosti enake pravice kot polnoletne osebe, zato je pomembna tudi določba drugega odstavka 56. člena Ustave RS, s katero je določeno, da se otrokom zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem.'' Izpostavil je, da je z vidika izobraževanja pomemben 57. člen Ustave RS, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, ki tako v svojem bistvu določa tako pravico otrok do osnovnošolskega izobraževanja, kot tudi obveznost otrok do osnovnošolskega izobraževanja, ki se ji otroci ne morejo izmakniti.
Opozoril na je na pomen Konvencije o otrokovih pravicah, ki kot najbolj pomemben mednarodni pravni dokument, poudarja, da je potrebno pri uveljavljanju otrokovih pravic vselej slediti načelu varovanja (največje) otrokove koristi.
Obenem je poudaril: ''Ob pravicah otrok, nikakor ne smemo mimo njihovih številnih dolžnosti, obveznosti in odgovornosti, saj bi lahko zgolj ob poudarjanju njihovih pravic hitro pozabili, da je vsak posameznik ne samo nosilec številnih pravic, ampak tudi dolžnosti in obveznosti. Predvsem pa se mora vsak zavedati, da ''svojih pravic'' ne sme uveljavljati na škodo (pravic) drugih. To ne velja le za odrasle posameznike, ampak tudi za otroke, ki jim je treba privzgojiti zavedanje o nekaterih občečloveških dolžnostih in obveznostih, ki jih je treba ponotranjiti.
Pri otrokovem razvoju se mi zdi vsekakor bolj pomemben vidik izvajanja dolžnosti, obveznosti in nalog, ki jih ima v šoli in doma ter ki jih mora otrok osvojiti in ponotranjiti. Zgolj s sklicevanjem na pravice in skrivanji za njimi posameznik hitro izgubi kompas, mladoletna oseba še toliko bolj, zato je potrebno prek izpolnjevanj obveznosti (mladega) človeka opolnomočiti s čim več uporabnimi znanji ter zlasti spoštovanjem (tudi) drugih posameznikov s katerimi si delimo nek družbeni prostor.''
Pravnih ukrepov ima osnovna šola izredno malo
Kaj bi želel strokovnjak poudariti staršem, pedagogom in vzgojiteljem glede izpolnjevanja in zagotavljanja otrokovih pravic? Kje opaža najpogostejše težave ali izzive? Domen Petelin je pojasnil, da se v svoji knjigi Vodnik po pravicah učencev v osnovni šoli ni fokusiral na pravice otrok, ampak prikazal prerez osnovnošolskega sistema, s pravicami in obveznostmi vseh ključnih akterjev šolskega prostora. ''Ker prihajam iz ''šolskega prostora'', bi rad poudaril porast širitve vpliva staršev v šolsko polje, kar se mi absolutno ne zdi prav, saj na ta način starši na neupravičen način posegajo v avtonomijo šolskega prostora in se morajo, ne samo v šolah, tudi že v vrtcih, braniti in posegati po zunanji pravni pomoči, saj so pritiski včasih zares že nevzdržni.
Vsak starš seveda želi svojega otroka zaščititi, vendar včasih na pretiran način in v nekaterih primerih sploh ne gre za pravice otrok, ampak za kaprice staršev. Od klasičnih ''krivic'', da ima učitelj mojega otroka na piki in je zato dobil slabo oceno, do novotarij, ko mamice dvoletnih punčk vztrajajo, da mora imeti njihova hčerka uhane in prstane v vrtcu, ne glede na to, da je v skupini z enoletniki, ki dajejo še vse stvari v usta. Ali pa primer, ko učenec/dijak ustvari lažni profil učitelja in prek lažnega profila grozi drugim učencem/dijakom. Šola ugotovi ''neslano šalo'', učenec/dijak prizna svoje nepravilno ravnanje, ko pa šola otroku izreče vzgojni ukrep, se njegovi starši na to pritožijo. Pri prejšnjih generacijah bi bili otroci kaznovani še doma, zdaj pa dobivajo za njih zares škodljiva sporočila, da jim je malodane dovoljeno vse in da jih bodo že starši zaščitili. Pred čem''
Ne trdi, da je na šolah vse super in da starši na nepravilnosti ne smejo opozarjati. Opaža, da zlasti na področju medvrstniškega nasilja obstaja prevelik razkorak med samim obsegom nasilja in detekcije tega nasilja s strani zaposlenih v šoli. Pri tem nastaja prevelika in dolgoročna škoda pri posameznikih, ki se ne znajo ubraniti pred nasilnimi sovrstniki. Strokovnjak je dejal, da se prepogosto zamiži oziroma zamahne z roko, da saj to ni nič kaj takega, je pa po drugi strani res, da zlasti v osnovnih šolah šole nimajo dovolj dobre sistemske podpore (zlasti pravnega okvirja), zato se starši upravičeno včasih sprašujejo, zakaj šola ne stori ničesar in znanega mladega nasilneža ne odstrani iz razreda oziroma iz šole. ''Pravnih ukrepov ima osnovna šola izredno malo. Vzgojni opomin je prvi od takšnih ukrepov. Drugi je prešolanje na drugo šolo, vendar je pravna ureditev v Zakonu o osnovni šoli takšna, da mora šola za prešolanje otroka pridobiti soglasje druge šole, v katero naj bi se mladi nasilnež vključil. Ponavadi obstaja neka neformalna vzajemnost med dvema šolama, jaz tebi, ti meni, vendar kadar se o nekom širi glas, da je nevaren, lahko ravnatelj druge šole upravičeno ne poda soglasja k vključitvi otroka na njihovo šolo, saj se zaveda, da bo imel sicer sam nemalo težav z otrokom, otroci, starši in učitelji, če bo dopustil, da tak učenec pride na njihovo šolo. Edina alternativa ostanejo tako le še vzgojni zavodi.'' Zaznal je, da se žal starost otrok, ki so neobvladljivi, v zadnjem času niža in imamo že v prvem razredu otroke, ki so tako neobvladljivi in motijo učni proces sošolcev do te mere, da šola izvaja pouk ena na ena.
Cilj staršev mora biti usposobitev otroka za samostojno življenje
Sprašujemo se, kje družbi oz. staršem pogosto spodleti pri tem, da otroci izpolnjujejo svoje dolžnosti? Kakšni bi lahko bili glavni vzroki za te težave? Kako naj se jim izognejo? ''Obveznost, doslednost, vztrajnost, nepopustljivost so dejavniki, ki jih nekateri starši pri izpolnjevanju dolžnosti njihovih otrok zavestno izpustijo iz vzgoje, saj se jim otrok smili, saj je še premajhen, saj še ne zna, saj bom raje jaz, saj bo tako hitreje … Če otrok raste v takšnem okolju, enkrat vsak zraste. In potem Janez ne zna, ker se kot Janezek ni naučil. V šolskem okolju že ni več vatiranega okolja, v katerega sicer nekateri starši želijo posegati, vendar se ne zavedajo, da odsotnost določenih znanj vodi v odvisnost. Od staršev, od igric, od družbenih omrežij. Tam, kjer so drugačna, meni na kožo pisana pravila.
Cilj staršev mora biti usposobitev otroka za samostojno življenje, ne pa da mu ustvarimo okolje brez dolžnosti, brez preprek, brez (tujih) pravil,'' je izjavil Domen Petelin.
Ne bojte se drugačnosti
Na katerih področjih pa je strokovnjake opazil napredek in uspešnost pri zagotavljanju otrokovih pravic in njihovem izpolnjevanju dolžnosti v sodobni družbi? Kako lahko starši, pedagogi in vzgojitelji nadaljujejo s spodbujanjem teh pozitivnih trendov? ''Eno od takšnih področjih je zagotovo vključevanje otrok s posebnimi potrebami v lokalno, najbližje, šolsko okolje. Od segregacije se počasi premikamo do inkluzije, ki pa zaradi slabše sistemske podpore (državni predpisi), v zadnjem času pomanjkanja pedagoškega kadra, nefleksibilnosti sistema, še ne zaživi popolnoma, da bi bili vsi otroci s posebnimi potrebami vključeni v najbližjo šolo. Če odraščamo z drugačnimi, pridobimo določene solidarnostne lastnosti, ki jih kasneje uporabljamo tudi v odraslem življenju in tega se lahko naučimo le ob sobivanju z drugačnimi.'' A je nakazal, da je absurdno to, da navkljub polnih ust (in želja) inkluzije, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v zadnjem času pokajo po šivih in (nekateri) nimajo več prostih kapacitet za vključitev otrok s posebnimi potrebami v prilagojene izobraževalne programe.
Poudaril je, da trend, ki bi moral priti pri družinah v ospredje - ne bojte se drugačnosti. ''Naj vaš otrok povabi k sebi domov ali pa na rojstni dan tudi otroke, ki so drugačni (avtiste, gibalno ovirane, itd.). Spodbujajte solidarnost med otroci, sovrstniško pomoč, zlasti tisti starši, katerih otroci nimajo težav pri učenju.''
Domen Petelin je povedal, da drugi trend, ki bi moral prevladati v družinah – dajte otrokom čas za igro, zase. ''Ne vpisujte jih v preštevilne dejavnosti, da nimajo prostega časa, saj dirjajo od ene popoldanske dejavnosti k drugi, posledično pa tudi vi, saj postanete popoldanski neplačani taksisti. Čas, prebit v prometnih konicah, v povezavi s časom, ko starš čaka otroka, da konča z dejavnostjo, ni kvaliteten čas. Naj ga bo čim manj, ob le eni glavni dejavnosti.''
Pravice otrok
Pravica do življenja in razvoja
Prva in najpomembnejša pravica otroka je pravica do življenja in razvoja. To pomeni, da ima vsak otrok pravico do varnega in zdravega okolja, kjer se lahko razvija v vseh vidikih, vključno s fizičnim, čustvenim, intelektualnim in socialnim razvojem.
Primer: V primeru zlorabe ali zanemarjanja je družba dolžna varovati otroka in poskrbeti za njegovo varnost in dobrobit.
Pravica do izražanja in sodelovanja
Otroci imajo pravico izražati svoje mnenje, se sodelovati pri odločitvah, ki vplivajo nanje, ter se vključevati v družbo. Ta pravica spodbuja razvoj otrokovega samozavest in občutka odgovornosti.
Primer: Otroci imajo pravico izbrati dejavnosti v šoli ali se izraziti, ko se odloča o družinskih načrtih za počitnice.
Pravica do izobraževanja
Pravica do izobraževanja je ključna za otrokov razvoj. Vsak otrok ima pravico do dostopa do kakovostnega izobraževanja, ki ga bo opremilo za uspešno in samostojno življenje.
Primer: Država mora zagotoviti šolsko izobraževanje, ki je brezplačno in obvezno za vse otroke.
Pravica do varstva pred nasiljem in izkoriščanjem
Otroci imajo pravico do varstva pred vsemi oblikami nasilja, zlorabe in izkoriščanja. To vključuje tudi zaščito pred otroškim delom, spolnim izkoriščanjem in trgovino z otroki.
Primer: Organizacije, kot je UNICEF, se borijo proti otroškemu delu in zagotavljajo varna zatočišča za otroke, ki so žrtve nasilja.
Pravica do igre in družabnosti
Otroci imajo pravico do igre in sprostitve. Igra je ključnega pomena za razvoj otrokove domišljije, kreativnosti in socialnih veščin.
Primer: V šolah se spodbuja igra na odmorih, saj je to čas, ko se otroci sprostijo in družijo.
Pravica do zdravja in zdravstvene nege
Pravica do zdravja vključuje dostop do primarne zdravstvene oskrbe, cepljenja, prehrane in skrbi za duševno zdravje. Otroci morajo biti zaščiteni pred boleznimi in pomanjkanjem.
Primer: Nacionalni programi cepljenja zagotavljajo, da so otroci zaščiteni pred nalezljivimi boleznimi.
Pravica do družine in skupnosti
Otroci imajo pravico do družine in skupnosti, kjer se počutijo varne, ljubljene in podprte. To pomeni, da mora družba spoštovati pravico otrok do povezovanja s svojo družino in kulturo.
Primer: Skrb za rejništvo in posvojitve omogoča otrokom, da najdejo ljubečo družino, ko to ni mogoče v biološki družini.
Pravica do zasebnosti
Otroci imajo pravico do zasebnosti, kar vključuje zaščito njihovih osebnih podatkov in zaupnih informacij.
Primer: Učitelji in vzgojitelji morajo spoštovati otrokovo zasebnost ter se posvetovati z njimi ter otrokovimi starši, preden delijo osebne informacije.
Dolžnosti otrok
Dolžnost do izobraževanja in učenja
Otroci imajo dolžnost redno obiskovati šolo in se učiti. Izobraževanje je ključno za njihov razvoj in pripravo na prihodnost.
Primer: Otrok se mora truditi pri šolskem delu in opravljati domače naloge.
Dolžnost do spoštovanja avtoritete
Otroci morajo spoštovati avtoriteto staršev, učiteljev in drugih odraslih. Spoštovanje omogoča harmonične odnose in učinkovito učenje.
Primer: Otrok se mora odzvati na navodila staršev in učiteljev ter izražati svoje mnenje spoštljivo.
Dolžnost do spoštovanja pravic drugih
Otroci morajo spoštovati pravice drugih otrok in odraslih. To vključuje spoštovanje osebnega prostora, čustev, mnenj in fizične integritete drugih.
Primer: Otrok ne sme izvajati nasilja nad drugimi otroki in mora spoštovati njihovo lastnino.
Dolžnost do skrbi za okolje
Otroci imajo dolžnost skrbeti za okolje in naravo. To vključuje odgovorno ravnanje s plastiko, ohranjanje narave ter spoštovanje živali.
Primer: Otrok se mora naučiti ločevati odpadke in varčevati z viri, kot sta voda in energija.
Dolžnost do družine in skupnosti
Otroci imajo dolžnost skrbeti za svojo družino in skupnost. To pomeni, da sodelujejo pri družinskih obveznostih in se vključujejo v lokalne dejavnosti.
Primer: Otrok lahko pomaga pri hišnih opravilih in se udeležuje prostovoljnih akcij v svoji skupnosti.
Dolžnost do spoštovanja pravil in zakonov
Otroci morajo spoštovati pravila in zakone ter se zavedati posledic svojih dejanj.
Primer: Otrok se mora zavedati prometnih pravil in jih spoštovati, da ohranja svojo varnost in varnost drugih.
Dolžnost do sočutja in solidarnosti
Otroci morajo razvijati sočutje in solidarnost do drugih. To vključuje pomaganje tistim, ki potrebujejo pomoč, ter razumevanje različnih stališč in kultur.
Primer: Otrok lahko sodeluje v dobrodelnih dejavnostih ali pomaga pri reševanju konfliktov med vrstniki.
Dolžnost do zdravega življenjskega sloga
Otroci morajo skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. To vključuje uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost in izogibanje škodljivim navadam.
Primer: Otrok se lahko odloči za zdrave prehranjevalne navade in redno telovadi, da ohranja svoje zdravje.
Razumevanje pravic in dolžnosti otrok je ključnega pomena za ustvarjanje okolja, kjer se otroci lahko razvijajo v odgovorne, sočutne in uspešne posameznike. Otroci imajo pravico do življenja, izražanja, izobraževanja, varstva pred nasiljem in mnogih drugih vidikov, ki so ključni za njihovo dobrobit. Hkrati pa imajo tudi dolžnosti do izobraževanja, spoštovanja avtoritete, skrbi za okolje in solidarnosti do drugih.
Starši, pedagogi in vzgojitelji imajo pomembno vlogo pri poučevanju otrok o teh pravicah in dolžnostih ter jim pomagajo razvijati vrednote, ki bodo oblikovale njihovo vedenje in odnose v prihodnosti. Skozi spoštovanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti bodo otroci postali odgovorni soustvarjalci boljše družbe.
Avtor: N. K.
Fotografija: Pexels
