Vsako leto decembra se iz našega stanovanja po bloku vije omamen vonj po slastnih medenjakih. In ne, ne morem se pohvaliti, da jih pečem jaz. Vesela peka sta kar oče in sin. Priznati moram, da jima gre odlično od rok. Vsako leto jima odlično uspejo. So ravno prav sladki, ne preveč pečeni in ne premalo, malce hrustljavi, skratka njami.
Vse se je začelo pred desetimi leti ... Moj december ni bil prav nič vesel, saj sem od jutra do mraka trdno delala in nikakor nisem utegnila poskrbeti za praznično vzdušje doma. Medtem ko sem jaz tarnala in obupovala, kaj vse bomo kot družina zamudili, sta oče in sin našla skupno aktivnost, ki ju povezuje še danes. Mož se čez leto ne smuka po kuhinji. Priprava kosil in večerij je moja domena. A tistega leta ni želel, da sin ne bi ''okusil'' prazničnega vzdušja. Potrudil se je, da sta skupaj pravljično okrasila dom. Okraske sta izdelovala kar cel vikend. Seveda so bile najbolj zanimive dolge pisane verige iz kolaž papirja, ki so visele s stropa. Tudi na okna sta nalepila čudovite iz papirja izrezane snežinke.
In ko sem se nekega sobotnega večera vračala iz službe, sem že v dvigalu zavohala medenjake. Kar stisnilo me je pri srcu, ker jaz nisem posrbela za to. Mislila sem si, da imajo sosedje resnično sladko zabavo. Predstavljala sem si jih zbrane ob okrašenem drevescu s skodelico sadnega čaja v rokah, še posebej pa sem si pričarala njihov praznični krožnik, ki se je bohotil z zlato rjavimi medenjaki. Mljac, mljac! Ampak, kako sem se zmotila! Dišalo je v našem domu. Oče in sin sta prosila babico za recept in se prelevila v prava peka. No, mogoče bi jima celo lahko rekla slaščičarja. Hihihi ... Bila sem presenečena, od navdušenja se mi je skoraj zataknil prvi grižljaj medenjaka. Bili so popolni! Takšni, ki v tebi vzbudijo toplino in srčnost. Ooo, seveda nisem ostala pri enem, pri sladkanju pa sta se mi pridružila še najdražja fanta. Bilo je prekrasno, klepetali smo in klepetali, dokler nismo opazili, da je ura 21.00. Hitro sva pospremila najinega sina v posteljo. Preden je odjadral v svet sanj, pa smo se vsi trije skupaj objeli in poslušali pravljico, ki smo si jo zavrteli na starem radiu.
In tako oče in sin vsako leto pečeta medenjake ... To je njuna tradicija, katere se veselita vsako leto. Včasih jih spečeta tako veliko, da jih moramo pospraviti kar v tri božične škatle. Ker so resnično okusni, smo jih že večkrat tudi lepo zavili in jih dali v pokušino tudi stricu, teti, babici in dedku. Babica pravi, da jo mojstra prekašata in so njuni okusnejši. Seveda, saj vanje vpleteta ogromno dozo ljubezni.
Naj zadiši po medenjakih tudi pri vas. Z veseljem vam zaupam recept.
Sestavine
500 g moke
150 g rjavega sladkorja
150 g masla
2 domači jajci
150 g domačega medu
4 žličke cimeta Kotányi
ogromna merica dobre volje in ljubezni
Postopek
Stopite maslo. V skledi posebej zmešajte moko, rjavi sladkor, jajci, pecilni prašek, med in cimet. Dodajte stopljeno maslo. Vse skupaj pregnetite, da dobite gladko testo. Postavite v hladilnik za 30 minut (do ene ure). Nato iz testa oblikujete kroglice. Poskušajte, da bodo vse iste velikosti. Če pa bodo otroci delali kroglice različnih velikosti, pa tudi nič hudega. Obložite pekač s papirjem za peko. Nanj položite kroglice. Pazite, da je med njimi dovolj presledka. Imejte v mislih, da bodo medenjaki med peko zrasli. Pecite v predhodno ogreti pečici na 180 stopinj Celzija. Pečice vmes ne odpirajte. Po 12 minutah bodo pečeni. In tako ponavljajte postopek, dokler vam testa ne zmanjka. Naposeld počakajte, da se ohladijo (vmes lahko okrasite dnevno sobo) in nato priredite praznično čajanko za vso družino z najokusnejšimi medenjaki.
Vam in vaši družini želim sladke praznike!
Avtor: N. K.
