''Če verjamete ali ne, v življenju počnem toliko različnih stvari, da bi jih težko povzel v kratko predstavitev. Prihajam iz Mojstrane, najlepše vasi pod Triglavom, po izobrazbi sem učitelj razrednega pouka, trenutno zaposlen kot računalničar na osnovni šoli, v prostem času pa poskušam čim več časa nameniti glasbenemu ustvarjanju ter tistim ''mojim'' ljudem, ki mi pomenijo največ. Glede na to, da se mi po glavi ves čas podijo ideje za nove projekte, si včasih malo za šalo, malo za res rad rečem tudi Človek velikih projektov,'' nam je zaupal Primož Mirtič Dolenec, ki je pobudnik dobrodelnega literarno-umetniškega projekta Pravljičnih 7. Vljudno vabljeni k branju intervjuja, v katerem izveste, kako lahko tudi vi podprete projekt 100 ustvarjalcev. Zbrana sredstva bodo namenili slovenskemu društvu Hospic, s programom Tabor Levjesrčni.
Kdaj se vam je porodila ideja za literarno-umetniški projekt Pravljičnih 7? Od kod navdih za zanj? Ste tudi sami strastni bralec?
Ideja o literarno-umetniškem projektu Pravljičnih 7 se mi je porodila v septembru 2018, ko sem približno 2000 km stran od svojega doma razmišljal, s čim si bom krajšal čas naslednje štiri mesece svoje študentske izmenjave na Finskem. Navdih za sam projekt sicer izhaja iz želje po spoznavanju novih ljudi in sodelovanju na področju umetniškega izražanja, ki ga je za moje pojme v našem kulturnem okolju bistveno premalo.
Misel o tem, da bi izdal knjigo se sicer ne sklada ravno z mojo ljubeznijo do branja, saj nikoli nisem spadal med strastne bralce. Prav nasprotno, skozi razno obvezno literaturo v sklopu bralnih značk in domačih branj sem se med izobraževanjem prebijal kar mukoma, kar pa ne pomeni, da nisem bral ničesar. Kot mlajši učenjak sem rad poprijel za najrazličnejše stripe, dandanes pa mi pod roke zaide tudi kakšna kriminalka.
Ste že od nekdaj zelo radi pisali? Se razlog mogoče skriva tudi v vašem poklicu, ki ga opravljate?
Razen ljubezenskih pisemc nisem pisal kaj dosti, haha. :) Prvo resno pisanje se je začelo šele v času študentske izmenjave na Finskem, ko sem svoje dogodivščine začel pisati v obliki bloga. Odzivi nanj so bili presenetljivo pozitivni. Prvemu blogu je sledil drugi, drugemu tretji, in tako sem s pisanjem nadaljeval. Sicer ne za dolgo, saj sem hitro postal zaposlen z idejo o malce drugačnem pisanju, z idejo, o kateri bomo danes največ govorili. Glede na to, da sem po izobrazbi učitelj razrednega pouka, se nekaj razloga za to idejo vsekakor skriva tudi v tem. Želel sem si namreč napisati prav posebno otroško knjigo, ki bi jo skupaj ustvarilo več pisateljev in ilustratorjev.
V obdobju novodobne tehnologije ste se vi odločili za tradicionalno obliko - knjigo s platnicami, stranmi. Za pisano besedo in ilustracije, ki bodo nagovarjale bralca. Zakaj?
Kljub vse večjemu vdiranju sodobne tehnologije v človeški vsakdan, menim, da knjige v fizični obliki predstavljajo nepogrešljiv del človeške kulture in so tako nujne za nadaljnji obstoj naše družbe. Glede na to, da je dostop do tehnologije v današnjem času mogoč prav vsakemu, smo se v času ustvarjanja projekta želeli čim bolj namensko oddaljiti od tehnologije same. Vsi pisatelji so namreč svoje odlomke pisali ročno, prav tako pa je večina ilustracij ustvarjena na tradicionalen način – ročno.
Verjamete, da je branje zelo koristno za otroke, da pomaga pri njihovem razvoju? Menite, da je dobro, da starši berejo mlajšim otrokom? Menite, da je dobro, da otroci sami tudi čim več berejo in ne posedajo pred raznoraznimi zasloni?
Vsekakor verjamem, da je branje pravljic koristno tako za otroka, njegov intelektualni, čustveni razvoj, kot tudi za odnos staršev do otroka. Med drugim branje pravljic pomaga otrokom razviti se v kreativna, inteligentna in emocionalna bitja. Pravljice nam omogočajo učenje veščine kritičnega razmišljanja in o pomenu in moči posledic. Ko otroci poslušajo pravljico in sledijo posameznim pravljičnim junakom, začenjajo razumeti, da je tisto, kar se jim je zgodilo, posledica njihovih odločitev.
Ljudje boljše in lažje odreagiramo v nam že poznanih situacijah. To vadijo otroci skozi igro, ko se igrajo zdravnike, trgovce, kuharje in si ustvarjajo svoje scenarije ... Obstajajo pa tudi situacije, ki, če se zgodijo zgolj enkrat v življenju, lahko posameznika zaznamujejo za celo življenje, npr. izguba ljubljene osebe, trajne poškodbe, ločitev staršev ... Situacije, katerih scenarijev se ne da predvideti ali poustvariti.
Tu imajo svojo moč pravljice, saj se lahko preko doživljanja pravljičnega lika otroci seznanijo in soočijo s situacijo, v kateri so sami glavni liki.
Kako ste se lotili projekta? Kaj so bili prvi osnutki tako mogočnega projekta? Kako ste našli pisatelje in ilustratorje?
Idejo sem nekaj časa zadržal zase, potem pa jo v odsekih predstavil prijateljici Zali, s katero sva idejo počasi dodelala. Prvi osnutki projekta so bili bistveno manjši, kot pa se je na koncu izkazalo. Vse skupaj se je začelo zares, ko sem idejo o projektu delil tudi na svojem Facebook profilu in tako k sodelovanju povabil še 10 pisateljev in ilustratorjev.
Sprva ste iskali 10 pisateljev in 10 ilustratorjev. Nato pa se je zgodilo nekaj neverjetnega, kaj ne? Ste si sploh predstavljali, da bo projekt dobil takšne rasežnosti?
Res je, kakor sem že omenil, je bil prvotni obseg projekta zamišljen v precej bolj okrnjeni izvedbi, kot se je na koncu izkazalo. Za začetek sem iskal 10 pisateljev in 10 ilustratorjev, s katerimi bi skupaj napisali in likovno opremili eno zgodbo. A zelo hitro po objavi se je pojavil že prvi problem. Zainteresiranih je bilo namreč precej več ustvarjalcev. Prvotno idejo ene zgodbe smo tako spremenili v tri zgodbe s sedmimi pisatelji in sedmimi ilustratorji. Na ta način smo lahko v projekt vključili že 40 ustvarjalcev. S to kopico srčnih ustvarjalcev smo v treh letih ustvarili tri zgodbe, v lanskem letu pa smo se odločili, da projekt še dodatno razširimo in priložnost za sodelovanje ponudimo še dodatnim ustvarjalcem. In tako nas je danes v projekt vključenih že skoraj 100!
So vsi ustvarjalci iz Slovenije? Kako ste sodelovali med sabo, kako ste komunicirali, kako ste se vse skupaj dogovarjali ...? Koliko časa je trajalo od prve strani do zadnjih finalnih dejanj, ki se odvijajo konec tega poletja?
Poleg Slovenije so se odlomki in ilustracije ustvarjali še v šestih evropskih državah: Avstriji, Finski, Franciji, Italiji, Nemčiji ter Veliki Britaniji. Z avtorji sem sprva komuniciral preko e-pošte, proti koncu projekta pa smo celotno komunikacijo zaradi lažje logistike prenesli na Facebook. Kar se tiče časovnega obsega projekta, bo ravno v teh dneh minilo že četrto leto od prvih osnutkov projekta, kljub temu pa nas čaka še nekaj dela, preden bomo knjigo lahko postavili na knjižne police.
Bi nam lahko zaupali misli oz. razloge ustvarjalcev, ki so se vam pridužili?
"Projektu sem se pridružila prav na začetku, ko smo iskali ideje za teme zgodb. Nasploh rada sodelujem pri dobrodelnih projektih in ideja sodelovanja, kjer ne veš čisto, kaj boš dobil, ima sama po sebi kanček pravljičnosti. Kakšna bo zgodba, kako se bodo zlili vsi različni načini pisanja in risanja. Neznano in zanimivo. Kolaži sami po sebi so vznemirljiva in posebna oblika umetnosti. A, ko se z lepo zgodbo in ilustracijo posvetiš težjim temam in jih tako približaš širšemu ljudstvu, nastane nekaj res čarobnega in pomembnega. S svojo ilustracijo najraje ustvarjam srečo, k izhaja iz moje ljubezni do pokojnega bratca Bora. Ker ljubezen je ta magija, ki jo premore naš svet in ljubezen moramo deliti." - Hana N.
''Res sem vesela, da sodelujem v tem projektu, ker bi točno ta program žalovanja sama potrebovala v najstniških letih. Projektu Pravljičnih 7 sem se pridružila, ker že od malega rada rišem in ustvarjam. V njem sem videla en super izziv zase, da ustvarim ilustracijo še za nekoga drugega. Na začetku sploh nisem vedela, da se gre za ta namen. Očitno se res vse zgodi z nekim višjim namenom.'' - Maja M.
"Ko sem izvedela za ta projekt, se mi je zdel res zanimiv, drugačen. Nisem še slišala, da bi kdo izpeljal kaj podobnega, zato sem se odločila, da sodelujem. Povezovanje kreativnih ljudi se mi zdi pomembno. Skupaj lahko ustvarimo marsikaj lepega!" – Ema N.
Kako ste uskladili tematiko zgodb? Kaj je osrednja nit knjige? Kakšne zgodbe se skrivajo v njej? Imajo vse ključne elemente pravljic? Se srečno končajo?
Ustvarjalci pravljic so imeli ob prijavi možnost izbrati teme, ki so jim najbližje. Glede na njihove izbire sem jih potem razdelil po sklopih in tako je iz domišljije ustvarjalcev vzklilo sedem čudovitih zgodb z naslednjimi osrednjimi temami: narava, v novem okolju, fantazija, drugačnost, spoštovanje, nikoli ne obupaj in ljubezen. Glede na to, da je koncept kolažnega pisanja pravljic specifičen sam po sebi, so take tudi določene zgodbe in vsekakor je zanimivo videti, kaj je domišljija tolikšnega števila ustvarjalcev sposobna ustvariti skupaj. Kar se tiče zaključkov zgodb, zaenkrat ne želim povedati preveč, vsekakor pa se vsaka zgodba bralca dotakne na prav poseben način.
Je zgodb res pravljičnih sedem? In kako pravzaprav ste prišli na idejo, da knjigi izberete ravno takšen naslov?
Ideja o naslovu Pravljičnih 7 se je pravzaprav začela razvijati približno eno leto nazaj, ko sem k okoli sebe zbral šest ustvarjalcev (tri pisatelje in tri ilustratorje), s katerimi smo se odločili napisane zgodbe združiti v knjigo in jo izdati. Malo za šalo, malo za res smo našo skupino poimenovali ''Pravljičnih 7''. V tistem času so bile sicer spisane le tri zgodbe, in nekako se ni zdelo prav, da bi knjigo poimenovali kar Pravljičnih 7. Rešitev se je pojavila kar sama zase - strinjali smo se, da je čas, da poiščemo nove ustvarjalce in napišemo še štiri zgodbe, da jih bo skupaj sedem … Pravljičnih 7!
Je knjiga Pravljičnih sedem namenjena mlajšim ali starejšim otrokom? Mogoče celo odraslim?
Knjiga je namenjena prav vsem. V sedmih edinstvenih pravljicah se na približno 250 straneh namreč zrcali pravi mozaik življenjskih izkušenj: o izgubah in strahovih, o ljubezni in upanju. Zato verjamem, da se bodo nauki zgodb dotaknili prav vsakega, ki bo knjigo prelistal in prebral kakšno zgodbo.
Projekt je tudi dobrodelno naravnan. Komu boste namenili celotni izkupiček od prodaje knjig? Zakaj ravno temu društvu?
Projekt je bil od samega začetka dobrodelno naravnan. S tem so bili seznanjeni tudi vsi sodelujoči v projektu. V Sloveniji obstaja ogromno društev z odličnimi humanitarnimi programi, kar je precej otežilo izbiro društva, ki bi mu namenili celoten izkupiček od prodaje knjig. Na koncu smo se strinjali, da sredstva in tolažbo namenimo tistim, ki najbolj pogrešajo toplino bližnjih. Gre za slovensko društvo Hospic in njihov program Tabor Levjesrčni. Slovensko društvo Hospic izvaja program žalovanja otrok in mladostnikov po izgubi bližnje osebe, kateri je prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom. S programom nudijo otrokom in mladostnikom podporo v žalovanju. Staršem in skrbnikom pa hkrati pomagajo razumeti posebnosti ob žalovanju odraščajočih ljudi. Več o projektu si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani. V društvu Hospic so bili nad našim projektom navdušeni in tako predlog o medsebojnem sodelovanju sprejeli odprtih rok.
Podporo projektu je izkazal tudi sam predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ste ga z idejo tako navdušili?
Pred kratkim je veliko pozornosti požela objava, ki projektu daje prav posebno priznanje. V začetku meseca julija je namreč podporo projektu s svojim častnim pokroviteljstvom izkazal tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Častno pokroviteljstvo predsednika pomeni, da predsednik spodbuja naše ideje, se zavzema za stvari, s katerimi se ukvarjamo in podpira naša prizadevanja.
Projekt je podprla tudi dobrodelna organizacija ALJAŽEV kRAJ. Kaj vam pomeni takšna podpora?
Res smo lahko hvaležni, da je projekt od samega začetka podprla in pod svoje okrilje vzela Fundacija ALJAŽEV kRAJ, ki v popolnosti podpira prizadevanja za podporo programa za otroke in mladostnike ob izgubi bližnje osebe - Tabora Levjesrčnih. Kljub kratkemu obstoju, se fundacija lahko pohvali že kar z nekaj uspešnimi projekti, ki jih lahko zasledite na njihovi Facebook in spletni strani. V čast si štejemo, da smo eden od projektov tudi mi. Člani in podporniki Fundacije ALJAŽEV kRAJ, fundacije za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter razvoj krajev pod Triglavom, vsa dela izvajajo prostovoljno. Pri njihovih dejanjih jih vodijo besede Jakoba Aljaža, ki so tudi njihov moto: ''Pa ljubša mi je kot prazna čast, če kdo k dobri stvari kaj dejansko pripomore.'' Fundacija ALJAŽEV kRAJ je bila ustanovljena leta 2020, leto ustanovitve fundacije sovpada z letom, ko je bila 175-letnica Aljaževega rojstva in 125-letnica postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu.
Knjiga bo luč ugledala novembra. Kaj so vaši zadnji koraki pred izdajo?
Do izdaje knjige, ki bo predvidoma v mesecu novembru, nas čaka še kar nekaj dela: zaključni pregled zadnjih štirih pravljic, lektoriranje in zaključno oblikovanje.
Podporo vašemu projektu pa lahko izrazi vsakdo izmed nas. Kje lahko spremljamo vse, kar je povezano s tem literarno-umetniškim projektom?
Našo zgodbo lahko spremljate na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer skrbimo, da se o projektu ves čas govori. Na obeh družbenih omrežjih bomo zveste sledilce obvestili takoj, ko bodo na voljo tudi prednaročila za nakup knjige. Res pa je, da potrebujemo še nekaj pomoči. Trenutno smo namreč zbrali nekaj več kot 4000 evrov, s čimer pa še nimamo pokritih stroškov za tisk 1000 izvodov knjige. Če bi kdo želel izkazati podporo našemu projektu, lahko kakšen cekin v našo pravljično zakladnico prispeva z donacijo na sledeči tekoči račun:
|
- Fundacija Aljažev kRAJ, Triglavska cesta 31a, 4281 Mojstrana - IBAN: SI 56 1910 0001 1557 604 - NAMEN: PRAVLJIČNIH SEDEM |
Načrtujete tudi predstavitev knjige? Kje bomo lahko kupili knjigo? Jo bomo našli tudi na policah v knjižnici, vrtcih, šolah? Pričakujete, da bo med bralci zanimanje veliko?
Ko bo knjiga pripravljena, bomo vsekakor pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri bomo knjigo predstavili širši javnosti. Informacije o njej bomo vsekakor delili na naših družbenih omrežjih, kjer pa bo prav tako napisano, kje bo možen nakup knjige Pravljičnih 7. Glede na trenutna povpraševanja upamo in verjamemo, da se bo knjiga znašla tudi na knjižnih policah splošnih in šolskih knjižnic. Prav tako nas izjemno veseli, da se marsikdo že sedaj zanima za nakup knjige. Dnevno namreč prejemamo sporočila posameznikov, ki že rezervirajo svoje izvode knjige.
Razkrijte nam prosim, ali se ji morda obeta tudi prevod v druge jezike? Lahko pričakujemo nadaljevanje ali kakšno nadgradnjo projekta?
Trenutno smo z mislimi v celoti pri tej knjigi, a kdo ve … Zamisel o prevodu knjige se je v krogu ustvarjalcev že večkrat pojavila, prav tako pa je kar nekaj ustvarjalcev izrazilo željo po nadaljnjem ustvarjanju zgodb. Bomo videli, kaj vse prinese čas …
