V kreativnem otroškem mestu Minicity, ki ga gradijo ulice, ceste, hiše in zeleni park skozi didaktično igro otroci spoznavajo različne poklice in pridobivajo bogato znanje za vsakodnevno življenje. Z mag. pedagogike Andrejo Linec smo se pogovarjali, v čem se takšna igra razlikuje od spontane in kakšne vplive ima na otrokov razvoj. Koliko in kako se v didaktično igro vključujejo odrasli? Ali je takšna igra priporočljiva tudi v domačem okolju?
Andreja Linec, mag. pedagogike in svetovalna delavka za otroke z motnjami avtističnega spektra na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, nam je pojasnila, zakaj je didaktična igra koristna tako za predšolske kot tudi šolske otroke.
V kreativnem otroškem mestu Minicity Ljubljana lahko otroci skozi didaktično igro spoznavajo različne police. Kako je videti takšna igra? Kakšno vlogo ima pri tem animator?
Didaktične igre so v primerjavi s prostimi otroškimi igrami razlikujejo po tem, da niso spontane, torej ne nastanejo iz otrokove notranje potrebe. Vedno so usmerjene k nekemu v naprej določenemu cilju. Ključno vlogo ima pri tem animator (oz. odrasla oseba), ki didaktično igro načrtuje, organizira, sodeluje pri njenem izvajanju in jo skupaj z otrokom tako tudi evalavira (po njej razmišlja, jo vrednoti, obnovi/povzema ugotovitve ipd.). Šele ob uresničitvi vseh naštetih faz gre lahko za kvalitetno udejanjanje didaktične igre.
Za koliko stare otroke je didaktična igra priporočljiva?
Priporočljiva je tako za predšolske kot tudi šolske otroke. Pomembno pa je, da je premišljena in smiselno prilagojena otroku glede na njegovo starost oz. zmožnosti v kontekstu t. i. ''območja bližnjega razvoja''. Ustvarjati in ohranjati je treba namreč kontekst (vsebino, material, pravila) igre, v katerem se lahko otrokovo ravnanje dvigne na višjo razvojno raven.
Katere so značilnosti didaktične igre z vidika učne metode?
Otrok ima občutek, da se igra. Čustveni odnos otrok do igre je pozitivnejši kot do resnega učenja. Z didaktično (ciljno usmerjeno) igro lahko dosežemo otrokovo največjo možno koncentracijo. Aktivnost otrok je pri igri večja kot pri drugih oblikah učenja. Snov, naučeno z igro, si otroci lažje zapomnijo in se pri tem manj utrudijo. Poleg tega otroci lahko med didaktično igro uresničujejo ugodne okoliščine za intenzivne socialne stike. Z didaktičnimi igrami lahko pridobijo raznolike življenjske izkušnje.
Kakšne vrste didaktičnih iger poznamo? Katere vrste se izvajajo tudi v Minicityju?
Najbolj blizu mi je klasifikacija didaktičnih iger po Bognarju, ki loči: konstruktorske igre, igre s pravili in igre vlog. V Minicityju zaznamo vse naštete vrste. Primer konstruktorske igre bi lahko bila na primer gradnja hiše iz opek, cevi, talnih oblog in kritine; z uporabo orodja in drugih pripomočkov. Tudi igro s pravili lahko zaznamo v vsakem primeru (s strani animatorja) vodene igre, ki vse (udeležene) otroke seznani z določenimi pravili igre, ki jih nato upoštevajo vsi (vključno z njim!). Igra vlog se izvaja v večini Minicityjevih igralnih enot. V trgovini se na primer preizkusijo v vlogi nakupovalca, blagajnika in prodajalca –nadenejo si določeno uniformo, opravljajo določeno nalogo/izziv, uporabijo določene didaktične pripomočke ipd.
Vključuje didaktična igra tudi zabavo ali samo učenje?
Seveda, otrok ima med didaktično igro občutek, da se igra. Pri tem je sproščen in se lahko zabava individualno ali skupaj z drugimi otroki. Pri udejanjanju pravil pridobiva določene življenjske izkušnje, se preizkusi v vlogi različnih poklicev in je ustvarjalen pri uporabi različnih materialov. Vse našteto lahko doprinese k otrokovemu dobremu razpoloženju in ugodju.
Koliko se v takšno igro vključujejo odrasli? Zakaj?
Odrasla oseba se v takšno igro vključuje po potrebi otrok oz. glede na njihovo samostojnost. Pri izvajanju naj bi odrasla oseba s svojim odnosom do otrok, didaktično komunikacijo in interakcijo predvsem sprožala aktivnost otrok, jih spodbujala, usmerjala in dopolnjevala tako, da bi optimalno obdelali neko učno vsebino in dosegli cilje konkretne ter načrtovane didaktične igre.
Kako vpliva didaktična igra na otrokov razvoj? Kaj z njo pridobi?
Vpliva lahko na več nivojev otrokovega razvoja (spoznavni, emocionalni in socialni), saj se z didaktično igro aktivira otrokove miselne, govorne, čutne in čustvene dejavnosti. Hkrati se otroka spodbuja k pazljivosti, vztrajanju, odzivanju, opazovanju, sklepanju ipd.
Je priporočljiva didaktična igra tudi v domačem okolju? Jo lahko izvajajo le strokovnjaki ali tudi starši?
Didaktična igra je priporočljiva povsod – doma, v šoli in naravi. Izvajajo jo lahko tudi starši pod pogojem, da se zavedajo pomena didaktične igre in spodbujajo, usmerjajo otroka v raznolike aktivnosti. Tako jim omogočijo raznolike izkušnje, o katerih se pogovarjajo, jih osmislijo oz. ozavestijo kot uporabne.
Kako se otroci na splošno odzovejo na igro, ki je usmerjena k nekemu cilju? Jo pozdravijo z navdušenjem ali jo obravnavajo kot ''spet se moram učiti''?
Običajno je za otroka vsaka igra bolj privlačna kot učenje za mizo – z branjem učbenikov ali pisanjem v zvezke. Če pa gre pri tem še za (nevsakdanje) pripomočke, ki jih lahko prvič uporabijo, svoje radovednosti ne morejo prikriti.
Koliko časa lahko traja didaktična igra, da ni moteča? Obstaja sploh kakšna časovna omejitev?
To je zelo odvisno od posameznega otroka, njegove razvojne stopnje, interesov in pozornosti. Če bo otroku vsebina didaktične igre pretežka, prelahka ali nezanimiva, jo bo tako ali drugače zavrnil ali pa z njo hitro zaključil. Ključno je torej, da otroka spodbudimo k zanj primerni in zanimivi igri. Optimalno bi torej bilo, da otroka kar se da dobro poznamo.
Avtor: N. K.
