Ana Tkavc Zajkesković, zdravnica, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije ter psihoterapevtka smeri AIT in sistemske družinske psihoterapije, bo z nami na dogodku za učitelje, ki bo 7. 4. 2022, v Minicityju. Pred dogodkom smo se z njo pogovarjali o duševnem zdravju in kako lahko starši, učitelji, vzgojitelji, pediatri ... poskrbimo za zdrav otrokov razvoj. Opozorila nas je tudi na porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Ali obstajajo idealni pogoji, ki otroku omogočajo srečno, zadovoljno, varno in ljubeče otroštvo, izveste v intervjuju.
Ana Tkavc Zajkesković je zdravnica, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije ter psihoterapevtka smeri AIT (Adolescent Identity Treatment) - ki je primerna za starosti od 13. do 30. leta - in sistemske družinske psihoterapije - ki je primerna za vse starosti in družine. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Od marca pa deluje tudi v Inštitutu za duševno zdravje v Ljubljani. Inštitut je ustanovila iz želje po nudenju z dokazi podprte in učinkovite pristopne podpore, zdravljenja, svetovanja in izobraževanja s področja duševnega zdravja. Pri delu se srečuje z različnimi duševnimi motnjami. Veliko časa posveča psihoterapiji mladostnikov, mladih odraslih in družin, igralni terapiji otrok, vzgojnemu svetovanju staršev za bolj zdrav otrokov razvoj, učenju sprostitvenih tehnik in skupinskim psihoterapevtskim dejavnostim. Več o njej in Inštitutu pa si lahko preberete tudi na spletni strani www.dusevnozdrav.si.
Zdravje je zelo pomembno za kakovostno življenje na vseh področjih. Se strinjate?
Seveda, brez tega ne gre. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne zgolj kot stanje odsotnosti bolezni ali betežnosti. Iz tega sledi, da je zdravje samo eno in da je ločevanje med telesnimi, duševnimi in socialnimi vidiki zdravja mogoče zgolj na teoretični ravni. Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh.
Kako pomembno vlogo ima pri tem duševno zdravje?
Kot sem že omenila, je duševno zdravje neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je tudi vir blaginje. Polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo v življenju posameznika, se začne do 14. leta. Do 24. leta naj bi se začele že tri četrtine duševnih motenj. Iz tega sledi, da skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave v otroštvu, je naložba družbe, saj le duševno zdrav posameznik lahko razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.
Kaj pomeni za otroka, da je duševno zdrav?
Mnogo več, kot le odsotnost duševne motnje. Posameznik na splošno ima lahko med svojim življenjem težave na enem ali več področjih duševnega zdravja, šele kadar težave pomembno ovirajo njegovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah. V zadnjem času se v znanstvenih krogih čedalje več govori o ''resilience'', kar bi lahko prevedli v odpornost na področju duševnega zdravja. Tako kot na primer govorimo o imunski odpornosti na področju telesnega zdravja. Če pri otroku, mladostniku in tudi odraslemu krepimo to psihološko odpornost, se ta lahko zaščiti pred negativnimi učinki stresorjev.
S kakšnimi duševnimi stiskami, težavami in motnjami se srečujejo današnje generacije otrok?
Najpogostejše težave s področja duševnega zdravja pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih so vedenjske in čustvene motnje, hiperkinetične motnje, pervazivne razvojne motnje (npr. avtizem, Aspergerjev sindrom), motnje hranjenja, depresivne epizode, reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje ter druge anksiozne motnje.
Beležite porast duševnih stisk, težav in motenj pri otrocih v zadnjih letih? Katere?
V zadnjih letih žal res beležimo porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, oziroma so tudi motnje, s katerimi se srečujemo, dosti bolj kompleksne kot prej. Še posebej pa se je porast duševnih motenj in iskanje po pomoči občutno pokazalo med pandemijo Covida-19. Več je otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko, znižano motivacijo za šolsko delo in aktivnosti na splošno, motnjami hranjenja ter pretirano rabo zaslonov.
So temu botrovali epidemija, šolanja na daljavo, nedruženja s prijatelji ....?
Zagotovo. Kot sem že omenila, je epidemija le razgalila že tako beležen porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih v zadnjih nekaj letih. Tega sicer ne opažamo samo v Sloveniji, temveč o tem poročajo tudi iz tujine.
Kako lahko starši poskrbimo za zdrav otrokov razvoj? Kako lahko pripomoremo k pozitivnemu duševnemu zdravju?
Z zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave v otroštvu, lahko naredimo največ. V splošnem velja, da je pomembno vzpostaviti pravi odnos z otrokom. Tako tudi velja rek, da v prvih letih otrokovega življenja starši sejejo žito, v času mladostništva in odrasle dobe pa žanjejo (bolj ali manj uspešno). Če se vrnem nazaj k psihološki odpornosti, lahko starši z njeno krepitvijo zaščitijo otroka do neke mere pred stresorji, na katere pa na njihovo pojavnost v življenju večinoma ne moremo vplivati. Tako lahko starši krepijo razvoj samozavedanja, gradnjo samoregulacije, učijo veščine spopadanja s stresom in težkimi situacijami, povečujejo optimizem pri otroku, ojačajo socialno mrežo in krepijo močna področja pri otroku.
Kaj so tiste naše glavne napake, napačne metode, napačni vzgojni prijemi, napačna oz. neustrezna/neprimerna dejanja, ki takšen razvoj lahko ovirajo?
Na to vprašanja je težje na kratko odgovoriti. V splošnem velja, da nobene skrajnosti niso koristne za otrokov razvoj. Če dobro opazujemo svojega otroka, nam ta lahko hitro s svojim vedenjem in čustvovanjem pokaže, da je morda razvoj oviran. Res pa je, da starši večinoma niso podkovani o običajnem razvoju otroka v različnih razvojnih fazah. Zato pa je toliko bolj pomembno, da je otrok vključen v vrtec, šolo in drugo v socialno mrežo. Menim, da imajo zelo pomembno vlogo tudi pediatri, vzgojitelji in učitelji, ki lahko posebnosti pri otroku tudi prepoznajo. Če starši dvomijo o ustreznem razvoju otroka, me lahko tudi kontaktirajo v Inštitutu, kjer jim bom z veseljem pomagala. Pomembno je namreč za otroka ali mladostnika poiskati ustrezno strokovno pomoč, saj je trenutno na trgu kar nekaj pomoči, ki pa ni z dokazi podprta in se žal lahko na ta način dela tudi dodatna škoda.
Kaj so glavni pokazatelji pozitivnega duševnega zdravja?
V zadnjih letih se je uveljavil koncept pozitivnega duševnega zdravja, ki ga sestavljajo področja, kot so notranje psihično stanje (sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje), odnosi z drugimi, vsakodnevno delovanje ter sposobnost obvladovanja svojega življenja in uspešnega soočanja z izzivi ter problemi in doprinos skupnosti.
Kakšni bi bili po vašem mnenju čim bolj idealni pogoji, ki bi otroku omogočili srečno, zadovoljno, varno in ljubeče otroštvo?
Žal idealnih pogojev ni, ti obstajajo samo v teoretičnem kontekstu. O dobrih starših govorimo takrat, ko so ti dovolj dobri, da otroku omogočijo zdrav razvoj.
Kaj so tisti dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na otrokov razvoj in duševno zdravje?
V splošnem pri pojavu duševnih motenj govorimo o biopsihosocialnem modelu, kar pomeni, da gre za preplet več različnih dejavnikov, genetike, okolja, vzgoje itd. Zunanjih dejavnikov je kar veliko, to so npr. socialna izolacija, travma, zanemarjanje otroka, zloraba, doživljanje diskriminacije, revščina ali brezposelnost staršev, žalovanje, hud ali dolgo trajajoč stres, dolgotrajna bolezen, zloraba drog ali alkohola s strani staršev, doživljanje nasilja (tudi t. i. ''bullying'') ipd.
Kako lahko vzgojitelji, učitelji in vsi tisti, ki so v vsakodnevnem stiku z otrokom, poskrbijo za zdrav razvoj?
Vzgojitelji in učitelji imajo zelo pomembno vlogo. Vrtci in šole predstavljajo tudi varovalni dejavnik v duševnem zdravju. Prva pomembna naloga je, da pravočasno prepoznajo otroke s posebnimi potrebami, z določenimi primanjkljaji in starše usmerijo v ustrezno iskanje pomoči. Druga pomembna naloga pa bi lahko bila krepitev psihološke odpornosti. Poleg seveda vseh ostalih nalog v izobraževalnem sistemu, kot so npr. vzpostavljanje strukture, organizacije, načrtovanja, učnega procesa nasploh itd.
V Minicityju ste na semiraju za vzgojitelje organizirali delavnico Kako poskrbeti za zdrav otrokov razvoj. Kaj je bila osrednja nit delavnice? Kakšna znanja in nasvete ste jim predali naprej? Kako so jo sprejeli udeleženci?
Osrednja nit je bila predstavitev, kaj sploh je psihološka odpornost in kako jo lahko gradimo pri otroku. Teorijo smo podkrepili tudi s praktično vajo, ki jo bodo lahko vzgojitelji uporabili tudi pri svojem delu z otroki. Po prvih odzivih so bili udeleženci zelo zadovoljni z izvedbo, hkrati pa so prvič slišali o psihološki odpornosti. Verjamem, da jim bodo nova znanja lahko prišla prav pri njihovem delu. Menim, da bo takšna delavnica tudi zelo zanimiva za učitelje in svetovalne delavce.
|
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnem dogodku za učitelje, ki bo 7. 4. 2022, od 16. ure dalje. Ana Tkavc Zajkesković bo organizirala zanimivo delavnico Kako poskrbeti za zdrav otrokov razvoj. Na dogodku bo predaval tudi dr. Ranko Rajović, osrednja tematika bo Šola prihodnosti - srečanje otrok z novo realnostjo. Celoten program si lahko preberete TUKAJ. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo. |
